Včeraj je postalo jasno, kdaj bo večina odločala o pravicah manjšine. To se bo zgodilo 20. decembra, ko bomo svoj glas lahko oddali za ali proti izenačitvi vseh družin v državi. Jesen bo tako še vroča, prvič v zgodovini pa smo Slovenci od vidnega politika dobili signal, da je morda prava rešitev neudeležba na referendumu.
sta
Uroš Prikl, predsednik odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na torkovi seji sklenil državnemu zboru predlagati, naj bo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih 20. decembra. Roki za referendumska opravila pa naj po njegovem predlogu začnejo teči 9. novembra. DZ je nato včeraj te datume še potrdil kot uradne in s tem tudi dal zeleno luč za referendumsko kampanjo.
UPOŠTEVAJMO SOSEDOVA PRAVILA
Medtem ko bomo na referendumu lahko odločali praktično o zasebnem življenju vsakega posameznika – če malce karikiramo, bomo lahko odločali o dogajanju v posameznikovi spalnici, o tem, ali bodo lahko vse družine povsem enako tretirane, ali bo lahko imel istospolni partner enake pravice, kot jih ima raznospolni partner, ter še o mnogih drugih – življenjsko in v nekaterih primerih celo eksistencialno – pomembnih situacijah oseb, ki so del našega vsakdana, pa na drugi strani na primer na referendumu ne smemo odločati o vprašanjih, ki bi imela vpliv na javne finance. Mar ni to svojevrsten absurd? Torej ne smemo odločati o našem denarju, ki ga upravlja politika, lahko pa odločamo o tem, s kom se bomo lahko držali za roke in s kom ne, samo zato, ker pač to nekomu tretjemu ni všeč.
POZIV K NEUDELEŽBI
STA
Karl Erjavec
Morda pa smo prav zaradi prej napisanega prvič v zgodovini s strani vidnega politika dobili signal, da pa je mogoče prava rešitev neudeležba na referendumu, česar do zdaj nismo bili vajeni. Včeraj smo na poslanca iz vrst stranke upokojencev, Uroša Prikla, ki v parlamentu sicer predseduje tudi odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, naslovili vprašanja, ki so se dotikala referenduma o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in od njega dobili sledeč odgovor: »Referenduma se ne bom udeležil. Prepričan sem, da na referendumu večina ne more odločati o pravici ali pravicah manjšine. To je tudi razlog, da se ne bom udeležil tega referenduma in mu na tak način dajal legitimitete.« Dokaj močne besede iz vrst Desusovega politika, ki kažejo začetek kampanje in najverjetneje nakazujejo tudi smer kampanje, ki jo bo ubrala stranka Karla Erjavca.
REFERENDUMSKI KVORUM
Razlog, da je lahko tudi neudeležba na referendumu povsem dobra rešitev in legitimna odločitev vsakega posameznika, tiči v spremenjenih referendumskih pravilih, o tako imenovanem kvorumu, ki ga je državni zbor v času vlade Alenke Bratušek sprejel s spremembo četrtega odstavka 90. člena ustave. Po tej spremembi morata biti za zavrnitev zakona na referendumu izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da mora proti glasovati večina volivcev, ki so veljavno oddali svoj glas, drugi pogoj pa je, da mora večina, ki je glasovala proti zakonu, predstavljati najmanj petino vseh volivcev v Sloveniji.
TOPEL DOM ZA VSE
20. december bo torej dan, ko bomo lahko glasovali za enakopravnost vseh državljank in državljanov ali pa to zavrnili. Rezultat je nemogoče napovedati vnaprej, je pa vnaprej znano, da bo samo dva dni po referendumu nastopila koledarska zima in nato še tri dni pozneje božič, eden največjih družinskih praznikov. In lahko se vprašamo, ali nam bo v mrzlih dneh res lahko toplo pri srcu, če bomo na referendumu odločili, da je nekdo manj vreden kot večina, če bomo v njihove domove in v njihove družine zaorali globoko brazdo s tem, ko jim ne bomo privoščili, da bi bili srečni v svoji družini, tako kot je večina.
STA
