Slovenija je na videokonferenci poročala tudi o dvostranski pomoči članic unije s 400 policisti, ki naj bi v skladu z dogovorom na nedeljskem mini vrhu prispeli v državo v enem tednu.
Doslej so članice unije najavile 183 policistov, 13 jih je že nameščenih v Sloveniji, 30 pa jih je na poti, piše v sporočilu za javnost, ki ga je po videokonferenci objavila Evropska komisija.
To je bil prvi sestanek kontaktnih oseb, ki so jih države na balkanski migracijski poti imenovale po nedeljskem mini vrhu, da bi izboljšale medsebojno obveščanje in sodelovanje.
Komisija po prvi videokonferenci poroča o napredku pri uresničevanju zaveze, da bo Grčija zagotovila do 50.000 sprejemnih mest, preostale države na balkanski migracijski poti pa še 50.000.
Grška vlada je po navedbah komisije danes poročala o načrtih za zagotovitev omenjenih 50.000 sprejemnih mest do konca leta.
Preostale države so obvestile o sprejemnih zmogljivostih, ki so takoj na voljo. Avstrija se je zavezala k 5000, Srbija k 3000, Hrvaška in Slovenija pa vsaka k 2000 sprejemnim mestom, kar je skupaj 12.000.
Kontaktne osebe oziroma točke so se dogovorile tudi o metodologiji za dnevno usklajevanje pretoka informacij o obsegu toka beguncev ter točkah vstopa in izstopa, ki jih bodo začele izmenjevati v petek zjutraj.
Evropska agencija za zunanje meje je skupino obvestila, da je danes poslala pisma svojim nacionalnim kontaktnim točkam v Grčiji, Bolgariji, na Madžarskem in Hrvaškem ter notranjim ministrom Hrvaške in Grčije za uskladitev podrobnosti glede ukrepov, dogovorjenih na nedeljskem mini vrhu.
Ti vključujejo krepitev operacije Pozejdon v Grčiji, krepitev Frontexove podpore na bolgarsko-turški meji in na hrvaško-srbski meji ter podporo pri registraciji prebežnikov na grški zunanji kopenski meji.
Kontaktne točke so se dogovorile tudi, da bodo čim prej posredovale ocene potreb, tako da bo lahko komisija zbrala vse informacije do 4. novembra, ko je predviden naslednji sestanek kontaktnih oseb.
Komisija je kontaktne osebe obvestila, da so v sredo na videokonferenci z Evropsko investicijsko banko, Razvojno banko Sveta Evrope, Svetovno banko in Mednarodnim denarnim skladom preučili možnosti za finančno podporo pri zagotavljanju sprejemnih zmogljivosti.
Sklenili so, da je za takšno podporo najprimernejša Razvojna banka Sveta Evrope, ker deluje tako v kot zunaj EU, ker lahko ponuja subvencije, ne le posojila, ter ker ima dobro razvit sklad za begunce in migrante.
Komisija bo sedaj začela z Razvojno banko Sveta Evrope organizirati skupne misije v posamezne države.
Komisija je okrepila tudi svoje notranje usklajevanje in odločanje o vprašanjih, povezanih z begunsko krizo.
Skupina kontaktnih točk za zagotovitev učinkovitega obveščanja, usklajevanja in sodelovanja držav na balkanski migracijski poti se bo še naprej sestajala vsak teden. Naslednja videokonferenca bo 4. novembra.