Triinšestdesetletni Gabrieli Kranjc iz Slivnice pri Mariboru, v občini Hoče - Slivnica, ki so se ji med drugim zaradi bližine železniške proge po stenah hiše in na dvorišču pojavile številne razpoke, vrt pa je morala urediti za hišo, saj na njem ni uspevalo nič, povzroča težave tudi bližnji potok. Pa ne samo njej, tudi preostalim trem sosedom, ki imajo hiše v neposredni bližini.
BREZ ODGOVOROV
»Težava je v tem, da Agencija RS za okolje (Arso) potoka z imenom Poljanščica, ki teče mimo naše hiše, ne očisti, kot bi bilo treba. Priznam, približno vsaki dve leti ga sicer pokosijo, vendar čedalje pogosteje opažamo, da to ni dovolj. Treba pa ga je tudi poglobiti,« je prepričana Kranjčeva. Večkrat se je obrnila na tamkajšnjo občino, a so ji odgovorili, da za urejanje potoka niso pristojni, zato je pravi naslov Arso. »Nemudoma sem jim poslala dopis, v katerem sem jim podrobneje razložila, da imamo že ob manjšem dežju poplave, voda pa nam zaliva tudi vrt in okolico, kjer je posajeno sadno drevje. Še posebej sem jim navedla, da košnja ne zaleže, najbolje pa bi bilo, če bi si zadevo ogledali tudi na terenu. Odgovora nisem prejela,« razočarano pripoveduje.
TELEFONSKI KLIC
Kljub temu ni odnehala, pravi, in jih je čez nekaj časa poklicala po telefonu. »Odgovorili so mi, da nimajo denarja in bodo lahko potok ustrezno sanirali šele, ko ga bodo imeli,« se pogovora iz meseca maja spominja sogovornica. Vse od takrat so v potoku samo še kosili, o kakršnikoli poglobitvi korita pa ni bilo govora. »Delavce sem ves čas opozarjala, da ne bo nič pomagalo, rekla sem jim tudi, da je škoda goriva, ki ga porabijo za vožnjo in podobno. Čudno se mi namreč zdi, da so strugo tega potoka lahko uredili v bližini cerkve in odstranili nekaj dreves, tukaj pa je tako težko,« išče odgovore Kranjčeva, saj se ob dežju v Poljanščico pred njeno hišo steka več dotokov, korito potoka pa tolikšne količine v spodnjem delu ne zdrži več, zato se prične razlivati.
STANOVANJSKI OBJEKTI NEKOLIKO VIŠJE
»Ob poplavi do vrta, denimo, brez visokih škornjev ne morem dostopati. Kot da bi bil na otoku, medtem ko ob deževnih dnevih voda na dvorišču sosedov sega celo do garažnih vrat,« je razložila Kranjčeva in dodala, da so stanovanjski objekti k sreči toliko višje, da jih voda zaenkrat še ne ogroža. Imajo pa lasten vodovod, zato se bojijo, da bi jim umazana voda prišla v podtalnico. Kranjčeva nadaljuje, da nikakor ne razume pristojnih služb, ki se sklicujejo na denar. »Toliko košenj so že opravili, da bi s tem denarjem lahko opravili poglobitev potoka. Vem pa tudi, da je v državi več potokov, ki bi jih bilo treba urediti, vendar bi po moje lahko uredili nekakšno prednostno listo, kateri najbolj ogrožajo. Zagotovo bi bil naš zelo visoko uvrščen,« je zaključila.
ODGOVOR Z OBČINE
Novinarska vprašanja glede sanacije omenjenega potoka sem poslal tako na Arso kot na tamkajšnjo občino. Odzvali so se zgolj slednji, medtem ko odgovora z Arsa po dveh tednih še nisem prejel. Stanko Rafolt iz občine Hoče - Slivnica je odgovoril, da je upravljavec omenjenega vodotoka Arso, ki nameravala letos pristopiti k izvedbi vzdrževalnih del. »V ta namen smo pribrežnim lastnikom posredovali izjave, da dovoljujejo dostop in razgrnitev materiala na njihovih zemljiščih. Vsi lastniki, žal, niso podpisali izjav, tako da se dela niso izvajala. Za več informacij pa se obrnite na Arso,« je dejal Rafolt.
Podobnih primerov slabe pretočnosti potokov je v Sloveniji kar nekaj in o njih ter skrbi za redno vzdrževanje bo treba kmalu spregovoriti na pristojni instituciji. V tem primeru je to zagotovo Arso.
