V Sloveniji nam kronično primanjkuje reform. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropska komisija nam že vrsto leto priporočata reforme zdravstva, izobraževanja, pokojninskega sistema in javne uprave. Predvsem slednja je po kazalnikih, ki jih vsako leto objavlja OECD, kljub nekaterim izboljšavam veliko manj učinkovita od povprečja EU in stanje je celo slabše, kot je bilo leta 1996, ko smo vzpostavili ogrodje javne uprave, kot jo poznamo danes.
Prepričan, da bi lahko bili učinkovitejši
OECD – njegovi predstavniki so bili v začetku tega meseca v Ljubljani – je v svojem zadnjem priporočilu Sloveniji našo državo pozval, da naj nadaljujemo strukturne izboljšave in izboljšujemo vse sisteme, ki povečujejo učinkovitost javnega sektorja. Ključno je, da vzpostavimo močno koordinacijo med vsemi resorji, kajti za učinkovito doseganje strukturnih izboljšav ni dovolj, da si eno ali drugo ministrstvo prizadeva za izboljšave, temveč je potrebna nadministrstka koordinacija. Evropska komisija nam je med drugim za letos naložila izpeljavo sedmih pomembnih izboljšav, med katerimi je tudi povečanje učinkovitosti javne uprave.
Merjenje učinkovitosti
Največ preglavic utegne ministru povzročiti vzpostavitev sistema merjenja učinkovitosti dela, ki bo imel vpliv tudi na plačni sistem in posledično višino plače zaposlenega v javnem sektorju. Da bi bilo ocenjevanje kar se da objektivno, pa bi morali, kot opozarja minister Koprivnikar, določiti jasne kriterije in sistem merskih instrumentov. Pri tem naj bi sodelovali s sindikati, ima pa minister že nekaj zamisli, ki jih je pred dnevi predstavil.
Tako naj bi na primer pri ocenjevanju dela zdravnikov upoštevali število pacientov, povratnikov, napotnic, količino predpisanih zdravil … Pri učiteljih bi lahko pomembno vlogo imela spričevala učencev, njihova udeležba pri dodatnih dejavnostih, pri državnih uradnikih število izdanih odločb in zamude pri postopkih, pri policistih pa bi med drugim upoštevali število izrečenih kazni, pritožb na njihovo delo in uspešnost pri izvajanju nadzorov. Ob tem bi lahko po Koprivnikarjevem mnenju merili tudi odnos do sodelavcev, samoiniciativnost, ekipni duh in delovno vnemo. In ravno od teh ocen bo odvisno napredovanje in s tem višja plača.
Ocenjevali bodo tudi predstojnike, ki bodo po prepričanju ministrstva tako opustili zdajšnjo prakso slabega ocenjevanja svojih podrejenih.
Variabilna plača
Ocenjevanje dela je temelj napovedane modernizacije javne uprave, ki jo med drugim predstavlja že pripravljena novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Novost predstavlja napovedana večja elastičnost pri plačah. Del plače za kar tri vrste delovne uspešnosti naj bi nadomestili z variabilnim delom plače. Ta bo sestavljen iz enotne delovne uspešnosti, določene na podlagi rezultatov dela, in tako imenovane začasne pridobitve višjega plačnega razreda. Delovna uspešnost naj bi tako znašala do 30 odstotkov osnovne plače, slabo delo in ocene zaposlenega pa bodo na drugi strani vplivali na začasno, do 20-odstotno znižanje osnovne plače, ki bi trajalo od treh mesecev do enega leta. Obenem bi takim zaposlenih za eno leto zamrznili možnost napredovanja. Manj varna bo tudi zaposlitev v javnem sektorju, saj se bodo, kot je zatrdil minister Koprivnikar, tistim, ki ne bodo dosegli pričakovanih rezultatov, zahvalili za sodelovanje.
Reforma in sindikati
Odziv na napovedano reformo smo poskusili pridobiti tudi pri Sindikatu vzgoje in izobraževanja in zdravniškem sindikatu Fides, a ker je včeraj popoldne potekal nov krog pogajanj med vlado in predstavniki javnega sektorja, so bili sindikati razumljivo previdni in nam svojega mnenja niso posredovali. Toda glede na že tako napete odnose na relaciji vlada-sindikati je težko pričakovati, da bodo sindikati napovedano reformo javnega sektorja z veseljem sprejeli.
