Sredstva za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrano so v prihodnjih dveh letih predvidena v višini približno štirih odstotkov celotnega državnega proračuna. To je še enkrat več od deleža, s katerim so ti resorji zastopani v obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) države, je članom odbora povedala Špela Perne s finančnega ministrstva.
Le dvoodstoten delež kmetijstva v slovenskem BDP je zaskrbel Zvonka Laha (SDS). To z gospodarskega vidika ni nič, a pridelava hrane je strateškega pomena, saj mora biti naš cilj povečati samooskrbo, je dejal. Ob tem je opozoril, da imamo v Sloveniji najmanj kmetijskih površin na prebivalca za pridelavo v Evropi, število kmetov se zmanjšuje, obdeluje se čedalje manj kmetijskih površin, po drugi strani pa imamo gozda vedno več, a ne znamo gospodariti z njim.
"Nisem prepričan, da je denar, ki se ga namenja za to področje, najbolje izkoriščen in bo dal najboljše rezultate," je dejal Lah.
"Predlagani proračun je vzdržen in omogoča izvajanje kmetijske politike v naslednjih dveh letih," je zatrdila predstavnica finančnega ministrstva. Židan pa je dodal, da bi si sam seveda želel več denarja, a "glavne vsebine kmetijske, gozdarske in prehranske politike se bodo lahko izvajale tako, kot je interes države".
V primerjavi z letošnjo realizacijo se sredstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano prihodnje leto povečujejo za 2,9 odstotka, predvsem na račun sredstev EU in pripadajoče slovenske udeležbe. V letu 2017 se bodo spet zmanjšala, in sicer za 5,2 odstotka, tudi tokrat pa so vzrok evropska sredstva.
Ivo Dimic (NSi) je to zmanjšanje zaskrbelo, saj, kot je dejala, je treba na kmetijsko politiko gledati bolj dolgoročno. A tako Pernetova kot Židan sta zatrdila, da bodo v primeru, da se bo prihodnje leto izkazala potreba po več denarja, to preučili in poiskali ustrezne rešitve.
Židan je celo dodal, da ne vidi nobenega strahu. V letu 2107 namreč do največjega zmanjšanja prihaja pri sredstvih za program razvoja podeželja, glede katerih je pojasnil, da na finančnem ministrstvu ponavadi sledijo potrebi po njihovem povečanju, saj to pripelje več denarja v Slovenijo.
Konkretno je za njegov resor prihodnje leto v državnem proračunu predvideno 429,7 milijona evrov in v letu 2017 407,4 milijona evrov. Od tega je največ denarja predvidenega za neposredna plačila, velik del predstavlja tudi program razvoja podeželja, ki je v sedmih letih ocenjen na 1,1 milijarde evrov, ostalo so investicijski ukrepi. Tudi zato je naslednje leto številka nekaj višja, je dejal.
Obravnava predloga državnega proračuna, ki sta ga prejšnji teden v poslancem v DZ predstavila predsednik vlade Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor, se bo na sejah zainteresiranih delovnih teles nadaljevala še prihodnji teden, v petek pa ga bo kot zadnji vzel pod drobnogled še odbor DZ za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo za proračun. Nato bo imela vlada dva tedna časa za pripravo dopolnjenega predloga, končno različico pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.
