Glede begunske krize je Pahor na skupni novinarski konferenci med drugim izpostavil, da Slovenija od začetka begunske krize, zlasti ko so se zaostrile razmere na t. i. balkanski poti, "v EU poudarja pomen prednostne obravnave te poti za učinkovitejše soočenje z valom beguncev in da je treba državam Zahodnega Balkana čim prej omogočiti uspešno črpanje evropskih sredstev".
Nikolić je ocenil, da je Srbija v begunski krizi ravnala odgovorno in "migrantom zagotovila varen prehod k državam, ki so njihova končna destinacija", v nasprotju z nekaterimi državami v regiji, ki se niso bile pripravljene na ustrezen način soočiti s tem problemom. Poimensko teh držav ni navedel. Menil je še, da je sedanjo krizo mogoče ublažiti "s konsenzom in dogovorom na ravni EU".
Po njegovi oceni EU ni bila pripravljena na begunski val in je "dobrohotno gledala na obnašanje nekaterih držav, ki so pokazale določeno vrsto ksenofobije, ki želijo, da se njim nič ne zgodi, da ljudje ne prehajajo njihovih meja, postavili so žičnate ograde". Opozoril je tudi, da bi morebitno zaprtje meja EU negativno vplivalo na Srbijo, ki bi morala nositi breme beguncev.
Ob dejstvu, da je Slovenija kosponzorirala predlog za vstop Kosova v Unesco in da imata državi nasprotno stališče glede neodvisnosti Kosova, pa je Nikolić Pahorja pozval, naj Slovenija "upošteva srbsko argumentacijo in naj bo v bodoče bolj zadržana" glede tega vprašanja.
Izpostavil je, da je sprejem Kosova v Unesco za Srbijo popolnoma nesprejemljiv, ker gre za srbsko kulturno dediščino, ki je del srbske zgodovine in naroda. Opozoril je, da bi se sprejem Kosova v Unesco negativno odrazil tudi na pogovore v okviru dialoga med Beogradom in Prištino o zaščiti premoženja srbske pravoslavne cerkve in srbskih kulturnih spomenikov na Kosovu. Bojijo se tudi uničenja te dediščine.
Pahor je pojasnil, da je Slovenija predlog za vstop Kosova v Unesco s še enajstimi državami kosponzorirala zato, ker meni, "da ima Kosovo kot suverena država odgovornost, da skrbi za ohranitev srbske kulturne dediščine na svojem ozemlju", tako v skladu z resolucijo ZN kot načeli Unesca.
Predsednika sta se sicer strinjala, da različna stališča držav glede teh vprašanj niso ovira za nadaljnje dobro sodelovanje. Kot sta poudarila, so odnosi med državama na vseh področjih dobri in prijateljski, izpostavila pa sta tudi trend rasti gospodarskih odnosov.
Nikolić je spomnil na možnosti slovenskih podjetij za skupno prisotnost na tretjih trgih, v državah, s katerimi ima Srbija sklenjene prostotrgovinske sporazume, kot so Rusija, Turčija in Kazahstan. Srbija po njegovih besedah pozdravlja tudi slovensko pobudo za podpis pisma o nameri za gradnjo alpsko-zahodnobalkanskega tovornega železniškega koridorja, ki bi povezoval Avstrijo, Hrvaško, Slovenijo, Srbijo, Bolgarijo in Turčijo.
Pahor je ponovil podporo Srbiji na poti v EU, pri čemer je izpostavil, da je že kot premier v EU opozoril, da je "s strateškega vidika EU, miru in varnosti zelo pomembno, da ni velike časovne razlike med vstopom Hrvaške in vstopom Srbije v unijo".
Srbski gost se je prvi dan dvodnevnega obiska v Sloveniji sešel še s predsednikom DZ Milanom Brglezom in premierjem Cerarjem. Obiskal je tudi mestno hišo, kjer sta z županom Zoranom Jankovićem odprla razstavo o srbskem matematiku, fiziku in izumitelju mednarodnega slovesa Mihajlu Pupinu.
Brglez in Nikolić sta se v pogovorih strinjala, da bi bilo dobro čim prej rešiti še odprta nasledstvena vprašanja. Izpostavila sta zelo dobro sodelovanje med univerzami in visokošolskimi zavodi, pri čemer je Brglez spomnil, da na beograjski Filološki fakulteti od lani deluje največji lektorat slovenskega jezika na svetu. Izpostavila sta tudi zelo dobro sodelovanje na ravni občin ter se strinjala, da nadaljevanje dobrega sodelovanja med državama temelji na mladi generaciji.
S premierjem Cerarjem pa je srbski predsednik izmenjal poglede na odnose med državami Zahodnega Balkana ter najaktualnejše zadeve EU. Sogovornika sta izrazila zaskrbljenost pred morebitnim zapiranjem notranjih meja unije v prihodnosti. Nikolić je tudi izrazil upanje, da bo EU begunsko-migracijsko problematiko rešila učinkovito ter za aktualno soočanje z izzivi, ki jih migracije prinašajo, namenila dovolj sredstev.
Slovenski premier je zagotovil, da bo Slovenija še naprej podpirala Srbijo na poti v EU, za kar se je Nikolić zahvalil. Ob tem je poudaril, da nikoli več ne sme priti do antagonizmov med državami v regiji, kot so se zgodili v nedavni preteklosti. Posebej je izpostavil, da ima Slovenija odprta vrata na srbsko tržišče.
