V luči vojne v Siriji, ki ji po štirih letih in pol ni videti konca, gre torej najbolj prestižna Nobelova nagrada tokrat v roke ljudem, zaslužnim za to, da je t. i. arabski pomladi v Tuniziji sledila mirna tranzicija.
Prav v tej severnoafriški državi se je na prehodu iz leta 2010 v 2011 začela arabska pomlad, ki je kasneje vodila v strmoglavljenje več arabskih režimov, a velikih upov o svobodi ni izpolnila. Tunizija je v bistvu edina država, kjer je revolucija prinesla več demokracije.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Letos je bilo na seznamu kandidatov za Nobelovo nagrado za mir 273 imen, med njimi 205 posameznikov in 68 organizacij. Najboljše možnosti so v minulih dneh pripisovali nemški kanclerki Angeli Merkel, papežu Frančišku in Visokemu komisariatu ZN za begunce.
Lani sta nagrado prejela borca za pravice otrok, 17-letna Pakistanka Malala Jusafzaj in Indijec Kailashi Satyarthi.
Petčlanski Nobelov odbor je sicer v preteklosti že večkrat presenetil s svojo izbiro, včasih pa je sprožil tudi polemike. Eden takšnih primerov je bil ameriški predsednik Barack Obama, ki je nagrado prejel leta 2009 po le letu dni na položaju.
