Postopek se je začel na predlog družbe, ki mora v 15 dneh založiti predujem za stroške postopka v višini okoli 43.800 evrov, sicer bo sodišče začelo stečaj, je razvidno iz današnjih objav sodišča na spletnih straneh Ajpesa.
Prisilni upravitelj je Zlatko Vili Hohnjec, tako navadni kot zavarovani upniki pa lahko svoje terjatve prijavijo do vključno 9. novembra.
Kot vodstvo pojasnjuje v predlogu za začetek postopka, je bila družba februarja letos tik pred stečajem, a ji je uspel preobrat. Ob 18,5 milijona evrov prometa je ustvarila 1,7 milijona evrov obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo(EBITDA) ter 1,2 milijona evrov čistega dobička "kljub katastrofalnemu poslovanju in slabemu vodenju družbe v preteklosti".
Družba, ki je lani beležila 6,4 milijona evrov izgube, je imela v začetku februarja letos za 16 milijonov evrov skupnih obveznosti, ni imela poslovnega načrta in zagotovljenih ustreznih količin surovega mleka za leto 2015, sproženih je bilo za 400.000 evrov izvršb, grozili pa sta še izvršbi za skupno 1,3 milijona evrov. Razmerja z bankami upnicami medtem niso bila urejena, med drugim navaja novo vodstvo.
Kljub "izjemnim naporom poslovodstva, da bi saniralo nastalo stanje, pa nadaljnjega poslovanja družbe ni mogoče zagotoviti brez celovite poslovne in finančne reorganizacije družbe v okviru postopka prisilne poravnave", pravi vodstvo.
Glede na načrt finančnega prestrukturiranja je bilo konec junija letos do družbe za 7,3 milijona evrov zavarovanih terjatev in 6,6 milijona evrov navadnih terjatev. Na okoli 270.000 evrov prednostnih terjatev prisilna poravnava ne bi vplivala.
Družba navadnim upnikom predlaga 90-odstotno poplačilo terjatev v roku enega leta po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi brez obrestovanja ali prenos terjatev kot stvarni vložek v osnovni kapital.
Zavarovanim upnikom ponuja odlog plačila glavnice - in sicer bi prvo leto veljal moratorij na plačilo glavnice, nato pa bi jo družba poplačevala v nadaljnjih šestih enakih letnih obrokih, pri čemer bi plačilo prvega obroka zapadlo ob koncu drugega leta po potrjeni prisilni poravnavi - ali prenos kot stvarni vložek v osnovni kapital.
V primeru konverzije bi navadni upniki dobili eno delnico s pripadajočim zneskom en evro za vsakega 1,33 evra prenesene terjatve, zavarovani upniki pa eno delnico s pripadajočim zneskom en evro za vsak evro prenesene terjatve. Povečanje osnovnega kapitala bi bilo uspešno, če bi bilo v kapital pretvorjenih za vsaj 50.000 evrov terjatev.
Med drugimi ukrepi za finančno in poslovno sanacijo je v načrtu izboljšanje prodaje, marketinško prestrukturiranje, ukrepi na področju nabave mleka, okrepljen razvoj izdelkov ter tehnološko in kadrovsko prestrukturiranje.
Po projekcijah bi poslovni prihodki do leta 2022 narasli na 40 milijonov evrov, EBITDA na 2,3 milijona evrov, čisti dobiček pa na 1,3 milijona evrov.
