Če so se ob prvem navalu beguncev v Šentilju v Slovenskih goricah, kjer je bil nekoč največji mejni prehod z Avstrijo, že srečali s številnimi prebežniki, nekatere tamkajšnje svetnike te dni na parkirišču na nekdanjem mejnem prehodu precej razburja postavitev novega šotorišča za nove begunce oziroma prebežnike.
ZAHTEVALI IZREDNO SEJO
Skupina 11 od skupno 18 opozicijskih občinskih svetnikov je prepričana, da so bili neustrezno informirani glede načrtov za namestitev beguncev v njihovi občini, zato so že pred dnevi zahtevali izredno sejo občinskega sveta, a jo je župan Štefan Žvab sklical šele za prihodnji ponedeljek.
Eden od pobudnikov seje Kristijan Kvas pravi, da krajani in občinski svetniki niso bili ustrezno obveščeni o begunskem centru v Šentilju, ki so ga začeli graditi sredi prejšnjega tedna. »Ljudje so zbegani. Po nekaterih informacijah naj bi bilo tam nastanjenih celo 4000 ljudi, kar je za Šentilj, ki ima slabih 1500 prebivalcev, velik zalogaj,« je pojasnil Kvas, ob katerem so iz stranke SDS predlog za izredno sejo podpisali še Bojan Belna, Hilda Romič in Damjan Vidovič, Jožef Hamler in Janez Kikl iz Nestrankarske liste Andreja Korena, Stanislav Lesjak (SMC), Anton Perko (SLS), Dragica Kraner (DeSUS), Suzana Grobelšek (Hedlova lista) ter Vesna Vandur iz županove Neodvisne liste Štefana Žvaba.
Svetniki so nestrinjanje izrazili tudi pred občinsko dvorano, kjer se jim je pridružilo še nekaj drugih občanov, skupaj okoli dvajset ljudi, a so se po dobre pol ure mirno razšli.
POLITIČNO OBRAČUNAVANJE
Župan je za Svet24 poudaril, da je ministrstvo za notranje zadeve tisto, ki v Šentilju postavlja begunski center, in ne občina. »Pristojno ministrstvo in Uprava RS za zaščito in reševanje sta nas večer pred postavitvijo obvestila o namerah gradnje začasnega begunskega zbirnega in nastanitvenega centra v predvideni kapaciteti za 2000 ljudi na dan. Oba centra stojita na zemljišču, ki je v lasti države, na katerem občina nima nobenih pristojnosti, v uporabi pa naj bi bila samo v primeru večjega navala beguncev,« je pojasnil Žvab.
Dodal je tudi, da gre v tem primeru predvsem za politično obračunavanje, saj je kot župan, kar zadeva obveščanje, storil prek več medijev vse, kar je v njegovi moči. »Zanimivo je to, da se ne odzivajo ljudje, ampak zgolj kakšnih 20 političnih nasprotnikov,« pravi župan, ki je opravil razgovor z Vandurjevo. Ta mu je dejala, da je k njeni odločitvi prispevala predvsem bojazen za službo. Je pa Žvab sklenil, da do zdaj niso imeli slabih izkušenj z begunci.
