Zagovorniki zloglasnih sporazumov, katerih vsebina zaradi tajnosti pogajalskega procesa ni povsem znana, trdijo, da bomo s sporazumi dobili višjo gospodarsko rast, nove poslovne priložnosti in več mednarodne trgovine. Vse to so dobre reči in so v sporazumih tudi zapisane.
Kar ni zapisano, so varovalke za ohranjanje izborjenih pravic socialne blaginje, javnega in brezplačnega zdravstva in varovanja okolja. Te reči stanejo in se tako zažirajo v profit velikega kapitala, njegovi predstavniki pa se o vsebini sporazumov za zaprtimi vrati pogajajo z bruseljsko elito.
Naše proizvode bodo z evropskih trgov izrinili ameriški
»Iz simulacijske študije, ki so jo za vlado naredili Jože P. Damijan, Črt Kostevc in Tjaša Redek, izhaja, da bodo učinki liberalizacije trgovine z ZDA na slovensko gospodarstvo razmeroma majhni in pretežno negativni,« trdi Matej Klarič iz Koalicije proti tajnim sporazumom, »razlog za to je majhen delež slovenske blagovne in storitvene menjave z ZDA in velik delež trgovine z državami EU."
Sporazumi bi povzročili »padec celotnega slovenskega izvoza in uvoza. Po eni strani bi prišlo do rasti trgovine z ZDA, po drugi pa se Sloveniji obeta padec trgovine s preostalimi članicami EU, ker nas bo izrinila ameriška konkurenca. To ugotavljajo tudi vse ostale študije, ki so jih naredili v tujini. Ena od njih celo ugotavlja, da bo sporazum med vsemi članicami EU najbolj škodoval prav Sloveniji«, je kritičen Klarič, pri čemer v imenu znanstvene poštenosti poudarja, da na podlagi nekaj ekonomskih študij še ne moremo napovedovati prihodnosti.
S pravnimi mehanizmi čez nacionalno zakonodajo
»Najbolj jasno pa sporazumi kažejo, da so v interesu kapitala prek mehanizma ISDS, na katerem bi korporacije na posebnih sodiščih zunaj pristojnosti nacionalnih sodišči lahko tožile države za izgubo dejanskega ali samo potencialnega dobička. V praksi to pomeni, da bi lahko denimo korporacija upravičeno tožila Slovenijo, ker ima uzakonjeno minimalno plačo, ki omejuje njene dobičke,« nadaljuje Klarič, »pravzaprav se je to že zgodilo v Egiptu. Francosko podjetje Veolia je imelo pogodbo z mestom Aleksandrija za odvažanje smeti. Ko je Egipt sprejel ukrep, da bo na nacionalni ravni dvignil raven minimalne plače (ki je veljal za vsa podjetja enako), ga je podjetje leta 2012 tožilo zaradi vpliva nacionalne delavske zakonodaje na njegov bodoči profit.«
»Še bolj sporen mehanizem je zakonodajno sodelovanje (Regulatory cooperation), ki bi že vnaprej določalo, katera zakonodaja je sploh primerna za sprejem in katera že sprejeta nacionalna zakonodaja je primerna za razveljavitev,« pojasnjuje Klarič.
Nerazvite države morajo ščititi svoje gospodarstvo
»Kazalec, kako je prostotrgovinski sporazum NAFTA že vplival na manj razvito državo in njene ljudi, je Mehika, ki ga je podpisala leta 1993. V državi so se zmanjšale plače in življenjski standard, povečale so se tudi neenakosti. Kar šestina kmetov je izgubila zaposlitev zaradi cenejših izdelkov v sosednji državi. Okrog milijon Mehičanov pa je emigriralo v ZDA,« je analitičen Klarič, »ravno zato so se manj razvite države vedno ščitile z visokimi carinami in davščinami pred bolj razvitimi, ker z njimi niso mogle tehnološko tekmovati.«
Slovenska politika gluha
Edina stranka, ki problematiko prostotrgovinskih sporazumov pri nas sploh naslavlja, je Združena levica, ki je tudi sicer članica Koalicije proti tajnim sporazumom. Pozivi ostalim strankam, naj se opredelijo do te problematike, so do zdaj naleteli na gluha ušesa.
Zadeva ni brezupna, Evropska unija lahko sporazume podpiše le na podlagi soglasja vseh svojih članic. Če se s sporazumi ne strinjate, lahko to izrazite na protestu, ki bo to soboto ob desetih zjutraj potekal v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Trbovljah.
