Četrti davčni razred s 50-odstotno stopnjo, ki velja za dohodke fizičnih oseb nekje nad zneskom petih povprečnih plač, je vlada zapisala v sredi leta 2012 sprejeti zakon za uravnoteženje javnih financ kot enega od začasnih protikriznih ukrepov.
Sprva je bil predviden le za dve leti, nato pa podaljšan do konca leta 2015 in po dosedanjih načrtih naj bi ga ne podaljševali več. Sredi letošnjega junija so namreč s finančnega ministrstva sporočili, da se četrti davčni razred s 1. januarjem 2016 ukinja.
S takimi načrti pa očitno ne soglašajo vse koalicijske partnerice. Na petkovem vrhu koalicije, na katerem je bila glavna tema Družba za upravljanje terjatev bank, so tako govorili tudi o nekaterih drugih odprtih vprašanjih, med drugim glede sprememb na področju davkov. Pri tem so se po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca dogovorili, da četrti dohodninski razred ostane.
Danes so na finančnem ministrstvu zanikali, da bi koalicijski partnerji finančnega ministra Dušana Mramorja prepričali o ohranitvi četrtega dohodninskega razreda. Na vrhu koalicije so se po njihovih pojasnilih le dogovorili, da se bo obravnaval tudi nadaljnji obstoj četrtega dohodninskega razreda. "Končna odločitev o tem še ni bila sprejeta," so poudarili.
Po podatkih za leto 2013 se v četrti dohodninski razred uvršča manj kot pol odstotka zavezancev za dohodnino. Predlani so vsakemu v povprečju obračunali dohodnino v višini nekaj manj kot 45.000 evrov, vsem skupaj pa približno 146 milijonov evrov.
Leta 2013 je bilo vseh zavezancev za dohodnino 1.667.241, odmerili pa so jim nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov dohodnine, je razvidno iz analize finančnega ministrstva. Zavezanci iz najvišjega dohodninskega razreda so torej k skupnemu znesku pobrane dohodnine prispevali okoli osem odstotkov.
Vlada sicer že več mesecev pripravlja ukrepe na davčnem področju, katerih cilj je prestrukturiranje bremena javnih dajatev v smeri povečanja konkurenčnosti gospodarstva.
V maja sprejetem celovitem načrtov ukrepov na davčnem področju se je zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale. Prav tako ne namerava uvajati novih oblik javnofinančnih obremenitev gospodarstva, izjema je le davek na nepremičnine, ki bo nadomestil dosedanje tri dajatve na tem področju.
