Slovenski alpinisti so se z Makalujem prvič srečali leta 1972, ko so v njegovi južni steni prestopili magično mejo 8000 metrov, dosegli višino 8200 metrov in s tem kot himalajski začetniki razburili ves alpinistični svet, predvsem pa je ta odprava pomenila prelomnico slovenskega plezanja novih smeri v najtežjih himalajskih stenah, kar je bila v tistem času tudi med himalajskimi velesilami še prava redkost, so zapisali pri Planinski zvezi Slovenije.
Prvenstveni vzpon na peto najvišjo goro na svetu po južni steni oktobra 1975 pa je pomenil dokončen prodor slovenskega alpinizma v svetovni alpinistični vrh, saj je bila to šele tretja preplezana stena v Himalaji. Šestega oktobra 1975 sta kot prva Slovenca stala na osemtisočaku Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon, Manfreda je vzpon opravil brez uporabe dodatnega kisika, kar je bil takrat svetovni višinski rekord.
Dva dni pozneje sta vrh dosegla Janko Ažman in Nejc Zaplotnik, 8. oktobra naveza Viki Grošelj in Ivč Kotnik, 11. oktobra kot zadnji še Janez Dovžan. Preostali člani odprave so bili: Zoran Bešlin, Danilo Cedilnik, Boris Erjavec, Tomaž Jamnik, Stane Klemenc, Janez Lončar, Bojan Pollak, Milan Rebula, Roman Robas, Jože Rožič, zdravnik Damijan Meško in TV-snemalec Radovan Riedl.
Kot pojasnjujejo pri PZS, je ta uspeh takrat v Jugoslaviji močno odmeval. Predsednik Josip Broz Tito je alpiniste odlikoval z redom zaslug za narod, z zlato zvezdo, kot ekipa so dobili Bloudkovo nagrado in še številna druga priznanja.
Slovenski alpinisti so se na 14 najvišjih vrhov sveta povzpeli v 20 letih, večinoma po prvenstvenih smereh. Dve leti po Makaluju sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik dosegla vrh Gašerbruma I (8068 m), ki sta kot prva Slovenca stala tudi na najvišji gori sveta Everestu (8848) leta 1979. Grošelj se je leta 1984 skupaj s Hrvatom Stipetom Božićem povzpel na Manaslu (8163 m). Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se leta 1986 povzpela na Broad Peak (8047 m), dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku Marija Štremfelj.
Istega leta je Gašerbrum II (8035 m) postal šesti osemtisočak, ki so ga premagali Biščak, Grošelj, Pavle Kozjek in Štremfelj. Na Daulagiriju (8167 m) sta leta 1987 stala Marjan Kregar in Iztok Tomazin, ki je leto pozneje osvojil še Čo Oju (8201 m). Leta 1989 je po smeri prvopristopnikov Grošelj dosegel vrh Lotseja (8516 m), istega leta sta Kozjek in Štremfelj osvojila Šišo Pangmo (8046 m), deseti slovenski osemtisočak.
Leta 1990 sta Marija Frantar in Jože Rozman dosegla vrh Nanga Parbata (8125 m), leta 1991 sta Marko Prezelj in Štremfelj preplezala prvenstveno smer v južni steni Kangčendzenge (8598 m), že dva dni pozneje je na glavnem vrhu Kangčendzenge (8586 m) stal Grošelj skupaj s Hrvatom Božićem. Leta 1993 sta Zvonko Požgaj in Viki Grošelj po klasični smeri brez dodatnega kisika dosegla K2 (8611 m), kar je bil skupno trinajsti osemtisočak, a tudi prvi v samostojni Sloveniji.
Leta 1995 sta Davo in Drejc Karničar kot prva Slovenca dosegla vrh in nato kot prva na svetu presmučala severno steno Anapurne I (8091 m). To je bil hkrati zadnji, štirinajsti osvojeni slovenski osemtisočak.
Ob 40. obletnici enega večjih dosežkov svetovnega himalajskega plezanja - vodja odprave je bil Aleš Kunaver - v Nepal pod vodstvom Vikija Grošlja odhaja jubilejna odprava Manang 2015, ki bo svoje cilje in načrte predstavila na novinarski konferenci v ponedeljek, 12. oktobra.
