Slovenija bo v letu 2015 znižala primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer bo po petih letih izpolnila pogoje za zaključek postopka čezmernega primanjkljaja po pravilih EU, je povedal finančni minister.
V letu 2016 se bo primanjkljaj še dodatno znižal, namreč na 789 milijonov evrov oz. 1,98 odstotka BDP, je nadaljeval. Ob 8,63 milijarde evrov načrtovanih prihodkov so namreč odhodki predlagani v višini 9,42 milijarde evrov.
"Sledili smo načelu nadaljnjega zniževanja primanjkljaja, zato smo postavili ozke prioritete," je povedal. Med njimi je izpostavil varnost ljudi in premoženja, zdravje, pravosodje, infrastrukturo in izobraževanje.
Vendar pa je zniževanje primanjkljaja premišljeno in postopno, saj bi s prehitrim omejevanjem javne porabe lahko negativno vplivali na okrevanje gospodarstva, ki smo mu priča, je dejal.
Rast proračunskih prihodkov, ki je posledica gospodarske rasti, nas lahko veseli, a Mramor je hkrati ugotovil, da so se zaradi predvidenih višjih prihodkov močno povečala pričakovanja po višji javnofinančni porabi. Številni varčevalni ukrepi na področju plač v javnem sektorju, socialnih transferjev in pokojnin naj bi se namreč sprostili ob doseganju višje gospodarske rasti.
A ne smemo pozabiti, da razpoložljivi BDP za domačo potrošnjo še vedno zaostaja za tistim v zadnjem letu pred krizo. "To pomeni, da dodeljenih pravic ni mogoče vrniti na predkrizno raven, saj je razpoložljivih sredstev bistveno manj," je poudaril. Poleg tega se dodatno povečujejo odhodki za obresti, kar dodatno krči ostale javnofinančne odhodke.
Kljub temu se bodo nekateri varčevalni ukrepi s področja socialnega varstva v letu 2016 sprostili, je tako kot pred njim že premier Miro Cerar povedal Mramor.
Vlada je že predlagala nekatere ukrepe za povečanje proračunskih prihodkov, kot so denimo davčne blagajne, nekaj predlogov pa bodo poslanci še prejeli do konca tega leta, je napovedal Mramor. "Nadaljevali bomo tudi s projektom prestrukturiranja bremen javnih dajatev s ciljem znižanja obremenitve dela," je dodal.
Po današnji predstavitvi predloga proračuna poslancem se njegova obravnava seli na seje parlamentarnih delovnih teles, ki se bodo zvrstile od torka do prihodnjega ponedeljka, v petek, 16. oktobra, pa bo sledila še seja odbora za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa za obravnavo proračuna. Zatem bo imela vlada dva tedna časa, da na osnovi pripomb pripravi dopolnjen predlog, končni osnutek obeh proračunov pa naj bi DZ sprejel sredi novembra.
