Novice Svet24

»Izgubil sem zaupanje v glavnega neizvršnega direktorja DUTB, ker me je s svojimi informacijami zavajal, ker so bili dogodki drugačni, kot jih je navajal, zamolčano mi je bilo tudi plačilo za nazaj,« je izgubo zaupanja v Nyberga pojasnil Mramor. Ob tem je spomnil na marca letos sprejeto novo politiko prejemkov DUTB, ki je bistveno znižala plače vodilnih, torej izvršnih in neizvršnih direktorjev. Po uvedbi nove politike prejemkov je minister zahteval spremembo pogodb in, kot je dejal, dobil zagotovilo, da bo to narejeno.

Po prvem preverjanju je Mramor ugotovil, da pogodbe niso v popolnosti usklajene z novo politiko prejemkov, čeprav je s strani DUTB dobil zagotovilo, da so zadeve uredili z aneksi. Minister je nato še dvakrat zahteval spremembe osnovnih pogodb, in ko te še vedno niso bile sprejete in podpisane v skladu z novo politiko prejemkov, znova posredoval ter dobil enako zagotovilo. Mramor je nato od DUTB zahteval podatke, jih proučil in ugotovil, da plačila niso skladna z novo politiko prejemkov DUTB. Zato bo zdaj zahteval razrešitev Nyberga, ki je kot predsednik upravnega odbora DUTB odgovoren za sklepanje pogodb.

Arsen Perić/M24

"Ne vidim razloga za odstop. Vse je bilo in je popolnoma pregledno,« je izjavil Lars Nyberg

Predvidevamo lahko, da bo po menjavi Nyberga bodisi sledila tudi zamenjava izvršnih direktorjev na čelu z Manssonom bodisi zgolj dejanska uskladitev plač s politiko prejemkov, ki jo je določila vlada.

Kdo jih je pripeljal?

Mnogi se danes sprašujete, kdo je vodstvo slabe banke pripeljal k nam. Vse skupaj se je začelo v vladi Janeza Janše, ko je projekt začel pripravljati takratni finančni minister Janez Šuštaršič. Na čelu prvega upravnega odbora, ki je imenoval izvršne direktorje, je sedel Andrej Šircelj, ki ga je letos vlada Mira Cerarja zamenjala. Pogodbe z vodstvom so se podpisovale v času vlade Alenke Bratušek, zanje pa je bil odgovoren nekdanji finančni minister Uroš Čufer. Za komentar dogajanja smo povprašali Andreja Širclja, njegovo stranko SDS in Janeza Šuštaršiča, a nam odgovorov do zaključka redakcije niso poslali.

Poslovanje DUTB

DUTB je v prvem letošnjem polletju pridelala 42,6 milijona evrov izgube. Uspeli so prodati 10 odstotkov vseh slabih terjatev, ki so jih prevzeli, v prvi polovici leta pa so iz upravljanja sredstev ustvarili 173,2 milijona evrov. Zahteve po 8-odstotni donosnosti niso uresničili. Za slabo poslovanje naj bi bila kriva napačna ocena vrednosti premoženja, ki so ga prejeli v upravljanje.

So res razlog plače?

Nihče se te dni ob kregu okoli visokih prejemkov vodstva DUTB ne sprašuje, ali delajo dobro ali slabo. Mednarodne institucije, kot sta Mednarodni denarni sklad in Evropska centralna banka, naj bi našo slabo banko celo navajale kot primer dobre prakse. Vprašanje, s katerim se te dni nihče od politikov ne ukvarja, je tudi, ali v državni proračun DUTB vrača toliko denarja, kot smo od nje pričakovali ... Ko so zasegli lastniške deleže Save, d. d., je bilo jasno, da so na žulj stopili delu gospodarstva, ki ima močne povezave v politiki, predvsem na levi politični opciji. Tako ne čudi, da so z razrešitvijo zadovoljni v SD in Desusu.

Koliko za odpravnine?

Glede odpravnin je minister Mramor včeraj povedal, da po pogodbah, ki jih je videl, te neizvršnim direktorjem DUTB ne pripadajo. »Je pa to relevantno vprašanje, saj so pravico do odpravnine predvidevale prvotne pogodbe, čeprav takrat veljavna politika prejemkov ni določala. Zato sem že pred marcem zahteval uskladitev, ki se je izvedla,« je dejal. Prvotne pogodbe so namreč predvidevale odpravnine, ki lahko znašajo največ 12 mesečnih plač.

Projekt DUTB je začel Janez Šuštaršič, glavni kadrovik pa naj bi bil njegov takratni sodelavec Dejan Krušec, ki je pozneje delal v ECB, danes pa je svetovalec za stresne teste pri Bank of England.

Odziv DUTB

Upravni odbor DUTB je seznanjen z odločitvijo ministra za finance dr. Dušana Mramorja, da bo skupščini predlagal razrešitev predsednika upravnega odbora DUTB dr. Larsa Nyberga. Postopki v takšnih primerih so jasni, na skupščini je, da se opredeli do predloga ministra. Ministrstvo za finance je bilo vseskozi seznanjeno s vsemi prejemki izvršnih in neizvršnih direktorjev DUTB.

Kako naprej?

V upravnem odboru ostajajo trije neizvršni direktorji, ki jih je vlada imenovala marca letos: Marko Simoneti, Imre Balogh in Janez Širovnik. Eden izmed njih pa bo postal novi glavni neizvršni direktor. Politiko zdaj čaka novo usklajevanje glede DUTB. Vlada je namreč pripravila predlog novele zakona o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank.

Poudarek: Projekt DUTB je začel Janez Šuštaršič, glavni kadrovik pa naj bi bil njegov takratni sodelavec Dejan Krušec, ki je pozneje delal v ECB, danes pa je svetovalec za stresne teste pri Bank of England.

Okvirček: 

Številka: 1,35 milijarde evrov premoženja upravlja DUTB.

Podpis slike: "Ne vidim razloga za odstop. Vse je bilo in je popolnoma pregledno,« je izjavil Lars Nyberg

Citat: »Izgubil sem zaupanje v glavnega neizvršnega direktorja DUTB, ker me je s svojimi informacijami zavajal.« Dušan Mramor, finančni minister

***null***