Celiakija je bolezen, o kateri se v zadnjih letih vse pogosteje govori. Število bolnikov po svetu narašča, to bolezen ima približno en odstotek oziroma dva tisoč Slovencev. »Celiakija je kronična sistemska bolezen, ki nastane kot posledica preobčutljivosti na gluten. Prizadene ljudi vseh starosti in se kaže z najrazličnejšimi težavami, od hudih gastroenteroloških težav do zelo nespecifičnih, za katere morda ne bi niti pomislili, da so lahko posledica uživanja glutena. Ko posumimo na bolezen, je postavitev diagnoze lahko dokaj hitra, saj so na voljo zelo zanesljivi testi,« je na novinarski konferenci povedal asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., s Klinike za pediatrijo UKC Maribor, tudi predstavnik ESPGHAN (Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano) za mednarodne odnose. Dodal je, da je gluten za bolnike s celiakijo strup, edini način zdravljenja pa je izredno stroga dieta brez glutena (vse življenje), ki je tudi edini način preprečevanja resnih dolgoročnih zapletov celiakije, med katerimi so slabokrvnost, osteoporoza, nevrološke motnje in celo rakave bolezni.
Stroga higiena pri pripravi
V zadnjih letih vse več gostinskih obratov oglašuje ponudbo hrane »brez glutena«, vseeno pa v Slovenskem društvu za celiakijo (SDC) poudarjajo, da je pri nas še vedno izredno malo takih gostinskih obratov, kamor gre lahko bolnik s celiakijo brez skrbi. Prav tako je prehranjevanje problematično v vrtcih, šolah in za študente. Čeprav imajo otroci in mladostniki v vrtcih ter osnovnih šolah na podlagi zdravniškega potrdila pravico do prehrane brez glutena, izkušnje staršev obolelih otrok kažejo, da je ustrezna prehrana odvisna predvsem od znanja vodij prehrane in kuharic ter od vključevanja staršev. Nekateri otroci raje prinesejo hrano kar od doma. Vse skupaj se ponovi tudi pri študentski prehrani, saj lahko študenti s celiakijo le redkokje koristijo bone za subvencionirano prehrano. »Pri pripravi hrane brez glutena je ravno tako kot izbira primernih in varnih sestavin (manj kot 20 mg glutena/kg živila) pomembna stroga higiena. Vsi odgovorni se morajo zavedati, da lahko že minimalna količina glutena pri bolniku povzroči hudo reakcijo,« je opozorila Nataša Forstner Holešek, univ. dipl. inž. živ. tehnol., ki je članica komisije za prehrano pri SDC in podpredsednica celjske podružnice društva.
Predstavitev rezultatov raziskave
ZPS je skupaj s SDC obiskala 20 dobro obiskanih gostinskih obratov po Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto, Maribor, Koper), v večini od njih pa ponujajo tudi subvencionirano študentsko prehrano. V okviru raziskave so naročili 18 menijev z zagotovilom, da ne vsebujejo glutena. Po opravljenih analizah pa se je pokazalo, da je bilo takih v resnici le 12. »Trije od vzorcev, kjer so določili gluten, so vsebovali več, trije pa manj kot 20 mg glutena/kg živila, kar je zakonsko določena meja, da je lahko živilo označeno z oznako 'brez glutena'. Obroki, ki so presegli 20 mg glutena/kg, so za osebe s celiakijo neprimerni, saj lahko izzovejo resno reakcijo in poslabšanje bolezni. Tudi pri obrokih, kjer je bil gluten ugotovljen pod kritično mejo (20 mg/kg), previdnost ne bo odveč. Ti rezultati namreč nakazujejo, da postopek priprave hrane ni bil takšen, da bi preprečeval vnos glutena,« je rezultate raziskave predstavila dr. Tanja Pajk Žontar iz ZPS in dodala: »Za zagotovitev varnega brezglutenskega obroka je v teh obratih treba več pozornosti nameniti preverjanju sestavin in higieni pri pripravi, kar pa zahteva ustrezno voden in nadzorovan sistem.«
