Na Grmovškovi kmetiji je v skoraj 40-glavi čredi, v kateri močno prevladuje slovenska hladnokrvna pasma, 17 kobil. Vsako leto Branko izbere vsaj dve najboljši mladi kobili za nadaljnjo rejo in tako izboljšuje čredo.
Grmovšek si je med dolgoletnim ukvarjanjem s konji pridobil veliko izkušenj na področju vzreje slovenskega hladnokrvnega konja. Njegovi konji se pasejo zunaj do vseh svetih, potem večino črede namestijo v odprti hlev, iz katerega lahko gredo živali tudi pozimi na prosto.
»Spoznal sem, da so za konje težava topli hlevi, ne zračni, zato imamo en hlev za izpust na prosto. Bil sem med prvimi pri nas, ki so to naredili na ta način. Tudi iz Avstrije so prihajali k nam, da bi si to ogledali. Konje pa je vse leto treba pripravljati na to, da so pozimi lahko tudi zunaj,« z izostrenim občutkom za žival poudarja Branko.
VZTRAJA PRI PASMI
Nekaterim Grmovškovim rejskim potezam so se čudili tudi na delavnicah za ocenjevanje konj, ki so jih letos organizirali na njegovi kmetiji. Posamezne udeležence je presenetilo dejstvo, da so kobile skupaj in so tako mirne. »To, da se ne preganjajo, je rezultat domače reje,« zagotavlja Branko.
Pri slovenski hladnokrvni pasmi vztraja že večino rejske kariere. Slovenski hladnokrvni konj mu je všeč, ker je malo višje zrasti in je zelo lep v primerjavi s tistimi pred selekcijo pred petdesetimi leti. »Konji te pasme so delavni, so primerni za jahanje, vožnjo z zapravljivčki na prireditvah in težja opravila,« pravi izkušeni rejec. »Pa tudi njihovo meso je zelo zdravo,« dodaja.
KONJI KOT ČISTILCI
Reja katerihkoli konj je širše koristna, poudarja Branko. Ena od koristi je, da lahko popasejo površine, ki bi se drugače zarasle. Tako čiščenje je učinkovitejše, če so na pašniku konji in govedo, ker konji pojedo tisto, kar krave in biki pustijo. Mnogim ljudem je rediti konje lažje kot imeti krave.
»Če hočeš rediti konje, moraš imeti veliko ljubezni do tega dela. Ni dovolj, da konja nahraniš in ga pustiš, moraš ga spremljati in opazovati. Če imaš konja rad, boš na njem opazil vsako spremembo in mu boš lahko pomagal. Če ga nimaš rad, tega ne vidiš. Konj je paša za oči, ne pa stroj,« pravi Branko.
KAMERA POMAGA
Toda konjereja je po njegovih besedah zahtevna. Porod pri kobili traja okrog petnajst minut. Če je vse v redu, je v tem času končano, če pa ne poteka dobro, je lahko vse narobe. Zaradi takih posebnosti in možnosti so Grmovškovi v hlev postavili kamero, s katero iz svojega stanovanja opazujejo, kaj se dogaja v bivališču živali. Videonadzor se je izkazal za zelo dober ukrep.
Svoje izkušnje in nemara tudi napotke za naprej Branko Grmovšek niza že kar tri desetletja, pri čemer je zemljišč, ki jih zdaj uporabljajo na kmetiji, več, kot so jih imeli včasih. »Naša kmetija je v enem kosu velika deset hektarjev. Poleg tega imamo v najemu okrog trideset hektarjev zemlje. To je mešana kmetija, ima pašnike, vinograd, gozd in njivo. Redimo tudi deset krav in deset plemenskih svinj ter vzredimo od 25- do 30-kilogramske odojke,« našteva Branko.
