Sezona obiranja sliv se približuje h koncu. Vaščani brkinske vasice Slivje, ki je dobila ime po množičnih nasadih sliv, pa nemočno opazujejo, kako virusna bolezen, proti kateri ni škropiva, neusmiljeno uničuje njihove sadovnjake.
google street view
mk
V Brkinih je posajenih nekaj deset tisoč sliv. Kot nam je zaupal domačin Milan Renko, ki oskrbuje nasad 120 sadik sliv, je drevje dobilo nevarno virusno bolezen, imenovano šarka.
NEUSMILJENA ŠARKA
Poleg sliv šarka ogroža tudi druga sadna drevesa, kot so nektarine, breskve in marelice. »Pri šarki je tako, da drevesa rodijo, vendar plodovi predčasno, enkrat v začetku avgusta, približno en mesec in pol pred obiranjem, začnejo odpadati,« je razložil Milan in nadaljeval: »Plodovi niso dobri niti za slivovko, saj so grenki.«
Bolezen naj bi se prvič pojavila v Brkinih pred desetimi leti in se prenaša z drevja na drevje, najpogosteje z listnatimi ušmi. Do zdaj stroka še ne pozna učinkovitega zdravila, zato je treba okužena drevesa posekati, da se prepreči nadaljnjo širjenje bolezni. V nekaterih sezonah ali pri nekaterih bolj tolerantnih sortah so lahko znaki bolezni bolj mili, vendar je tako drevo še vedno vir okužbe za ostala zdrava drevesa. »Kljub šarki so drevesa pred tremi leti še kar dobro rodila,« je povedal Renko.
NOVE SORTE
Sadjarji se v sodelovanju s pristojnimi inštitucijami dogovarjajo o posaditvi novih tolerantnih sort sliv, kot sta čačanska lepotica in čačanska rodna. Zavzemajo se, da bi za nove nasade sliv oziroma češp, kot jim pravijo domačini, pridobili finančno spodbudo države. Milan je pred tremi leti posadil nekaj sadik tolerantne sorte čačanske rodne: »Nekaj plodov je letos imela, ampak nič omembe vrednega, saj sliva potrebuje približno petnajst let, da bogato rodi.« Sicer pa je sliva tako drevo, ki ne rodi vsako leto enako: »Enkrat rodi preveč, drugič pa skoraj nič.«
ČEŠPOVI DNEVI
V Slivju so dolga leta praznovali bogato rodnost sliv s Češpovimi dnevi. Dišalo je po slastnih slivovih cmokih oziroma češpovih njokih, ki so nastajali pod spretnimi rokami vaških ženic. Možje pa so poskrbeli, da ne bi zmanjkalo slivovega žganja, ki je tudi geografsko zaščiteno s poreklom kot brkinski slivovec. Kljub veliki priljubljenosti praznika pa mineva peto leto, odkar so nazadnje potekali Češpovi dnevi. Prireditev je iz leta v leto privabljala več in več ljudi ter tako presegla okvire in zmožnosti vasi Slivje, saj so vaščani za vse poskrbeli sami. Usoda avtohtone brkinske slive je sicer precej negotova, vendar domačini poskušajo ostati pozitivni in po vasi že krožijo govorice, da naj bi drugo leto ponovno obudili odmeven praznik češp.
mk
