"Ne bi smeli graditi ograj ali zidov, ampak bi se morali predvsem posvetiti osnovnim vzrokom v državah izvora," je poudaril in opozoril, da so agencije ZN za humanitarno pomoč dramatično finančno podhranjene. "Svet zapravi milijarde za orožje. Zakaj je preprosteje najti denar za uničevanje ljudi in sveta, kot pa za njihovo zaščito?" se je vprašal.
Najmanj 60 milijonov ljudi je trenutno na begu, 100 milijonov jih potrebuje humanitarno pomoč. ZN so od držav članic letos izprosili 20 milijard dolarjev za nujno pomoč, šestkrat toliko kot pred desetletjem, je nadaljeval po poročanju tujih tiskovnih agencij.
"Države so bile velikodušne, a potreba ta proračun zasenči (...) Humanitarni sistem po vsem svetu ni uničen. Je bankrotiran. Ne dobimo dovolj denarja, da bi rešili dovolj življenj."
Od zastavljene vsote za pomoč za Sirijo je bila zbrana le tretjina, za Ukrajino slabih 40 odstotkov, "medtem ko je bil odgovor na poziv za Gambijo, kjer je vsak četrti otrok podhranjen, le tišina", je spomnil.
Glede krize v Siriji je generalni sekretar ocenil, da je rešitev v rokah petih držav - ZDA, Rusije, Savdske Arabije, Irana in Turčije. "A dokler nihče ni pripravljen na kompromise, ne moremo pričakovati napredka."
Spregovoril je tudi o izzivu podnebnih sprememb in opozoril, da cilji, ki so si jih za zmanjšanje toplogrednih emisij zastavile posamezne države, niso dovolj. Svet je po njegovem pred izbiro - ali bo povečal svoje ambicije ali pa mu grozi zvišanje svetovnih temperatur nad mejo dveh stopinj Celzija, kar se po besedah znanstvenikov ne sme zgoditi.
Po Banu bo v splošni razpravi danes spregovorila vrsta voditeljev, med njimi predsednika ZDA Barack Obama in Rusije Vladimir Putin. Osrednje teme tokratnega zasedanja GS ZN bodo begunska kriza v Evropi, dogajanje v Siriji ter boj proti podnebnim spremembam pred podnebnim vrhom konec leta v Parizu.
