Plavalni klub Celulozar Krško letos slavi 60. obletnico delovanja. Po rezultatih se plavalke in plavalci uvrščajo v zgornjo polovico slovenskih klubov, saj so samo v zadnjih petih letih na državnih prvenstvih dosegli kar 83 uvrstitev na zmagovalne odre.
60 BALONOV
V novi plavalni sezoni imajo v svojih vrstah 112 plavalcev. Zanimanje za ta šport in vrhunski rezultati so dokaz, da klub dobro dela, zato so želje, da bi Krško znova krojilo vrh slovenskega plavanja, razumljive. Toda brez urejenih razmer za vadbo bo ta cilj težje dosegljiv.
Člani kluba namreč sedem mesecev trenirajo v dveh majhnih, neprelivnih šolskih bazenih. Zato so tudi na nedavnem praznovanju jubileja, ki so ga pripravili na brestaniškem kopališču, mladi plavalci v zrak spustili 60 balonov z željami po pokritem bazenu, o katerem že dolgo sanjajo.
STARI ZLATI ČASI
Krško je namreč imelo v preteklosti 50-metrski bazen z ogrevano vodo. To je bil prvi takšen objekt v tedanji državi. Načrt zanj je narisal Stanko Bloudek. Vodilni v takratni tovarni celuloze in papirja so namreč že leta 1953 vedeli, da njihov kader za življenje in uspešno delo potrebuje še kaj več kot stanovanje.
Bazen je hitro postal osrednji prostor druženja in rekreacije v občini. V Krško so na priprave prihajali najboljši jugoslovanski plavalci in vaterpolisti. Iz Zagreba je vozil celo kopalni vlak. Posledica vsega tega je bila ustanovitev plavalnega kluba, kar se je zgodilo leta 1955.
Po stečaju podjetja je zaradi spleta okoliščin Krško ostalo brez bazena. Občinski svetniki so že v preteklosti, in tudi še danes, opozarjali na to, da mesto potrebuje zunanje kopališče. Toda za zdaj ostaja le pri željah. »Verjamemo, da bo občina v prihodnje našla sredstva in pogum ter se odločila, da Krškemu vrne objekt, ki je bil nekoč ponos te občine. Bazen potrebujejo predvsem občani, ne le plavalni klub in preostala društva, ki se ukvarjajo z vodnimi športi, kot se občasno želi prikazati. Ne gre le za strošek, ampak je lahko kakovostna naložba, ki se bo lokalni skupnosti vrnila ne samo v materialni obliki,« poudarja predsednik kluba Borut Mlakar.
GOSTUJEJO OKOLI
Plavalci danes trenirajo v dveh manjših šolskih bazenih, maja pa se vozijo v Terme Čatež in Brestanico. Med šolskimi počitnicami in na pripravah ob koncih tedna z najboljšimi plavalci trenirajo tudi v Termah Tuhelj, Zagrebu in Ljubljani, tako da na tekmovanjih ohranjajo stik s konkurenco in dosegajo celo zavidljive rezultate.
V klubu med drugim poudarjajo, da bi se z novim bazenom lahko bistveno povečalo število plavalcev, tudi poleti bi lahko izvajali začetne plavalne tečaje, še naprej bi organizirali mednarodne plavalne mitinge (letos so organizirali že 44. pokal Krško) in podobno.
Bazen bi morda rešil še eno težavo, s katero se srečujejo tudi drugi klubi, ki delujejo oddaljeni od večjih središč. Ko gredo mladi plavalci po zaključeni osnovni ali srednji šoli v večja mesta, športno kariero zaključijo ali pa zapustijo domači klub in izberejo tistega v kraju šolanja oziroma študija.
