Evropa po besedah slovenskega predsednika potrebuje učinkovitost na zunanjih mejah in solidarnost znotraj EU. Pahor se je v zvezi z reševanjem begunske krize in sprejemom beguncev zavzel za čim širši politični konsenz v Sloveniji.
Švicarska predsednica, ki je tokrat na prvem obisku v Sloveniji, je poudarila, da državi družijo številne vrednote, tako glede manjšinskega vprašanja, kot tudi pogledi glede reševanja begunske krize.
Kot je izpostavila, se mora v Evropi prenehati postavljati nacionalne interese pred skupno evropsko azilno politiko, ki bi morala po njenih besedah temeljiti na tem, da bodo ljudje, ki potrebujejo zaščito, ki so pobegnili pred vojno, ki jih preganjajo zaradi političnega prepričanja in vere, zaščito v Evropi tudi dobili.
"Ne moremo si privoščiti, da sledimo nacionalnim interesom in da vsaka države gleda smo nase in upa, da bo nekdo drug prevzel velike probleme," je še opozorila Sommaruga. Menila je tudi, da je skupna evropska azilna politika mogoča samo, če bo dosežen dogovor o ključu za razdelitev. "Potrebujemo skupno odgovornost. Kvote ne bodo rešile vseh težav, a so pogoj, da lahko izzive premagamo skupaj in tak duh mora zaveti v Evropi. Solidarnost je nujno potrebna," je pozvala švicarska predsednica.
Glede dejstva, da so nekatere države schengenskega območja pri reševanju begunske krize ponovno uvedle nadzor na svojih mejah, je Pahor menil, da lahko to stori samo tista država, ki je storila vse, kar je v njeni moči, da je pomagala prosilcem za azil in migrantom, da so našli dovolj varno in zanje humano poskrbljeno zatočišče.
"Nihče ne pričakuje, da bi države sprejele več beguncev, kot jim lahko pomagajo. V tem smislu je tak ukrep moralno in politično upravičen," je še dejal.
Kot je še dejal slovenski predsednik, je vprašanje migracij osrednje vprašanje tako obeh držav, EU in celotne mednarodne skupnosti. Dodal je, sta oba s predsednico menila, "da nas bo prihodnost sodila po tem, kako se bomo kot državniki in ljudje odzvali na to humanitarno krizo velikih razsežnosti".
O kvotah za sprejem beguncev je Pahor še dejal, da so nujen pogoj za skupno evropsko politiko, niso pa več zadosten pogoj. Zavzel se je za iskanje najbolj humane, najboljše rešitve za pomoč ljudem v stiski in to na tak način, da bodo države pomagale ena drugi.
Vse voditelje EU, predsednike vlad in držav, je slovenski predsednik tudi pozval, naj najdejo skupno rešitev za ta problem, za ta izziv, "v nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bodo počasi, a sigurno začeli padati temeljni stebri EU", je opozoril. "Takega razvoja dogodkov si nihče ne želi. Če ga želimo preprečiti, je čas za reakcijo zdaj," je pozval slovenski predsednik.
Kot je na novinarski konferenci še dejal Pahor, Švica in Slovenija nimata nobenih odprtih političnih vprašanj. Druži ju tudi odlično politično in gospodarsko sodelovanje.
Predsednica Švice in slovenski predsednik sta se tudi strinjala, da bosta storila vse, da bosta ohranila in okrepila sedanjo raven političnega dialoga med državama. Pri obeh vladah se bosta zavzela tudi za poglobitev gospodarskega sodelovanja.
Blagovna menjava med državama presega milijardo evro. Švica je tudi druga najpomembnejša vlagateljica v Sloveniji. V Sloveniji deluje 40 švicarskih podjetij z več kot 10.000 zaposlenimi.
Predsednica Švice je na povabilo slovenskega predsednika danes in v sredo na uradnem obisku v Sloveniji. Kot so sporočili iz urada predsednika republike, sta se po uradnem sprejemu z vojaškimi častmi predsednik in predsednica zadržala v pogovoru na štiri oči, sledili so plenarni pogovori med delegacijama obeh držav pod vodstvom predsednikov.
Švicarska gostja je imela na programu tudi srečanje s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in premierjem Mirom Cerarjem. Kot so sporočili iz DZ, sta Sommaruga in Brglez potrdila dobre odnose med državama in se s strinjala, da imata državi veliko skupnih vrednot, ki so po oceni švicarske predsednice lahko dober temelj za poglobitev gospodarskega sodelovanja.
Kot primer pristnih izmenjav med državama je izpostavila sodelovanje pri projektih, ki si jih bo med drugim ogledala v sredo. Sommaruga in Pahor bosta namreč v sredo obiskala UKC Maribor, kjer bo do konca leta nameščena nova radioterapevtska naprava, financirana s švicarskim kohezijskim prispevkom. Predsednica Švice se bo na blejskem gradu poleg tega udeležila zaključne prireditve projekta Reaal "Obnovljivi viri energije v alpskem prostoru", financiranega iz sredstev istega sklada.
Iz Maribora bo Sommaruga v sredo odpotovala še v Lendavo, kjer bo skupaj s premierjem Cerarjem odprla Lekov pakirni center.
