Evropska direktiva iz leta 2003 je prvič določila, da morajo biti podatki javnega sektorja na voljo vsakomur za ponovno uporabo pod enakopravnimi in transparentnimi pogoji, namen direktive iz leta 2013 pa je dodatno spodbuditi odpiranje podatkov na način, da organi ne zaračunavajo več cene ponovne uporabe in da ponudijo podatke na učinkovit in enostaven način preko spleta.
"Nudenje podatkov za ponovno uporabo pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Bistvenega pomena je torej, da organi podatke, ki jih zbirajo, dajo na voljo za ponovno uporabo gospodarskim akterjem, novinarjem, nevladnim organizacijam, raziskovalcem in podobno," navaja sporočilo po seji vlade.
Tako bodo državni organi (z izjemo tistih, ki za izvajanje javnih nalog ne dobijo dovolj sredstev iz proračuna) praviloma lahko kvečjemu zaračunavali le še stroške posredovanja oz. priprave izvoda kopije za konkretnega prosilca, ki pa so pri digitaliziranih evidencah minimalni.
S predlogom zakona bodo v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.
Pomembni cilji novele so tako še zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov za pridobitev podatkov za ponovno uporabo, odprava nejasnosti pri izvajanju zakona in ustrezno sankcioniranje obveznosti po zakonu, še piše v sporočilu po seji vlade
