Prometni zastoji na slovensko-avstrijski alpski meji so že nekaj običajnega. Karavanški predor je namreč enocevni, ob preveliki vsebnosti izpušnih plinov pa se samodejno zapre. Je edini avtocestni enocevni predor v Sloveniji in edini takšen med Hamburgom in grškim Solunom. Prometno ozko grlo Evrope pa je hkrati najdaljši slovenski cestni predor.
Avstrija in Slovenija naj bi čez dve leti začeli graditi še drugo cev.
Ko je bil leta 1991 odprt, je bil s 7.864 km celo 9. najdaljši avtocestni predor v evropskih Alpah in 16. najdaljši na svetu. Vožnja v predoru je le redko povsem tekoča, saj je iz leta v leto bolj obremenjen.
Avstrija in Slovenija naj bi čez dve leti začeli graditi še drugo cev. Avstrija naj bi prispevala 162 milijonov evrov, Slovenija pa okroglih 150 milijonov evrov. Končan naj bi bil leta 2023.
