Dolg seznam diagnoz, ki se s časom še daljša, v veliki meri določa Timotejev način življenja, nikakor pa ne tega, kdo je. Je odvisen od pomoči drugega, ker sam ne zmore držati pokonci niti glave, kaj šele da bi samostojno sedel, stal ali hodil. Tudi govori ne, slabo vidi in sliši. Velikokrat je zelo utrujen, saj so epileptični napadi, sedeči položaj in daljša pot zanj velik izziv.Na vratu ima cevko, skozi katero mu mama redno odvaja slino, ki je ne more pogoltniti, hkrati pa je to nastavek za respirator, ko preneha dihati. Prav tako ima cevko v želodcu, po kateri ga hranijo in mu dovajajo tekočino, saj nima razvitega požiralnega refleksa.
DANES TIMOTEJ PRAZNUJE ROJSTNI DAN DOMA
Ravno danes superjunak praznuje rojstni dan. Svoj praznik pa lahko, zaradi mamine neutrudne volje, slavi doma, v njuni pritlični hiški v Olmu pri Kopru.
Pomagajte Timoteju in njegovi mami
Donacije lahko nakažete na:
DRUŠTVO VESELE NOGICE, Celjska cesta 43, 3270 Laško
TRR: SI56 0600 0010 0254 067
Koda: OTHR
Namen: donacija za Timoteja Caha
Sklic: 00 24082006
Stene dnevne sobe so razstavni prostor za Timotejeve umetnine, ki jih skrbno prilagajata letnim časom. Odkar živita v hiši, povečata del svojega časa urejanju okolice. Čeprav Timotej ne more pomagati, sodeluje pri vseh opravilih, od košnje trave do presajanja rož. Mama pa je glavna »krivka«, da je njen sin, ki je prestal 11 operacij, od tega osem na možganih, v domači oskrbi. »Po vseh zapletih so mi napovedali, da ga bom morala pustiti v ustreznem zavodu. Vendar sem spoznala družino in mamo, ki za svojo bolno hčer skrbi doma. Tisti trenutek, ko sem videla, da je to mogoče, sem se odločila, da gre Timotej domov, zato nisem poizvedovala o zavodih, temveč sem bila prepričana, da bom sinu, ki sem si ga želela, ponudila dostojno življenje,« pojasni Ana.
ANINO POSLANSTVO JE SLUŽITI SINU
Skupaj poslušata ptičke ali valovanje morja, saj po več letih osamljenega življenja danes verjameta v malenkosti, ki ju razvedrijo. »Morda so to tiste malenkosti, ki jih drugi ljudje ne opazijo ali nanje pozabijo. Timotej je zaljubljen v morje, uživa v zvokih valov in vetru, ki mu boža obraz. Jaz sem v to življenje prišla služit njemu. Ko mi kdo reče, da se žrtvujem, se razjezim, saj to ni res. To je le moj način življenja,« za Svet24 pove Jurčićeva. Po ločitvi zanj večinoma skrbi sama. S Timotejem imata posebno navezo, ki pa ni bolestna, saj ko ga čuvanju prepusti njegovemu očetu, je lahko brez skrbi.
PRIJATELJSTVO IN NAVDUŠENOST NAD GLASBO
V osnovi sta prijatelja, skupaj se odpravita na razstave, v knjižnico, trgovino ali pa celo na koncert. Kot nam pove mama, Timotej pri glasbi neizmerno uživa: »Najbolj pri srcu so mu klapske pesmi. Je oboževalec Klape Intrade in Tomislava Bralića ter član slovenskega kluba oboževalcev. Ko zasliši pesem Zora bila, pade v svojo paralelno dimenzijo in uživa.« Pozimi, ko so možnosti obolenj večje, ostajata večinoma doma, kar pa ne pomeni, da počivata: »Skozi igro in z likovnim ustvarjanjem zapolnim najin čas. Nikoli mu ne rečem, da bo telovadil, da bo imel terapijo, ker mu ne želim sporočiti, da je z njim karkoli narobe, da ga je treba 'popraviti'.«
SKUPAJ STA NEUTRUDNA TEKAČA
Da bi Ana ohranila dovolj energije in moči za 24-urno oskrbo sina, sta se odločila, da bosta postala tekača. Udeležila sta se številnih tekaških prireditev in Timotej pri teku izredno uživa: »Našla sva šport, ki ga lahko skupaj izvajava. Prvi tek je bil lanski Istrski maraton. Pripravila sem se s pomočjo knjige in aprila sva odtekla prvih deset kilometrov, pa nisva bila zadnja (smeh). Udeležila sva se tudi letošnjega, vendar ker je bila proga za rekreacijski tek neprimerna, sva šla odteč kar 21 kilometrov. Skupaj z 'bando žensk' in enega moškega ter na pobudo tekačice Mojce smo s Timotejem skupinsko pritekli na cilj.« Za tek uporabljata temu prilagojen voziček, ki sta ga kupila s pomočjo donacij prijateljev.
NUJNO POTREBUJETA NOVO VOZILO
Življenje v Ljubljani, kjer bi imela vse bliže, bi bilo zagotovo preprostejše, vendar je Obala njun dom. Za vožnjo na terapije, specialistične preglede in v šolo v Vipavo pa potrebujeta primerno vozilo: »Nov avto je žal za družinski proračun nedosegljiv, saj kredita ne moreva najeti. Trenutno se voziva v avtomobilu s posebnim ležiščem na sovoznikovem sedežu ali z rešilcem. Ker bo nekoč Timotej v velikem invalidnem vozičku, potrebujeva prilagojeno vozilo.« Vsi mi smo lahko tisti, ki jima lahko pomagamo. Vesela bosta kakršnekoli podpore v obliki donacij, ki jih zbirata prek Društva Vesele nogice.
TAKO DRUGAČNA, TAKO ENAKA
Prijeten klepet ob morju je minil izjemno hitro in ločitev je bila težka. Pri družini, ki je na videz čisto drugačna, ob njihovi osebni izpovedi spoznaš, da sploh ni tako. Občutita in doživita vse tisto, kar doživljajo drugi. »So hudi dnevi, ko se zjokam in vprašam, ali je res tako nizko dno. Vendar dvignem glavo in grem naprej. Predvsem zaradi njega, saj če sem jaz slabe volje, on to začuti. Jaz nimam časa žalovati,« se iskreno izpove Ana. Pred pozdravom pa pove: »Lahko bi rekla, da imam danes tretjega otroka, čeprav sem rodila le enega. Kot vsi starši sem pričakovala zdravega otroka, a na žalost rodila takega s prirojenimi in pridobljenimi poškodbami. Pri 14. mesecu, ko je kazal velik napredek, je prišlo do prehlada, ki mi je vzel otroka z iskrico v očeh. Zdaj imam pa tretjega in ga imam prav toliko rada. Vse od najinega prvega dotika dalje!« Skupaj verjameta v upanje, in kot po domače pravita: »Šperanca do kraja!«
