"Rezultati so dobri, ampak ne smemo poudarjati kratkoročnih rezultatov. Tu smo za izpolnitev celotnega mandata - in smo na poti, da ga izpolnimo," je danes povedal Mansson. Glavni cilj je povrniti čim več denarja, ki ga je država namenila za reševanje slabih posojil, med drugim čim več od 1,6 milijarde evrov, kolikor je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) z obveznicami z državnim poroštvom plačala za prenesene terjatve.
DUTB je v letu in pol beležila okoli 311 milijonov evrov prilivov iz upravljanja prevzetega premoženja. Del - koliko natančno, niso razkrili - bo namenila za delno poplačilo 500-milijonske izdaje obveznic, ki zapadejo konec leta. Preostanek bodo refinancirali z najemom dolga z državnim poroštvom, je povedal direktor financ v DUTB Marko Rems. Poplačilo te obveznice je po Manssonovih besedah prva priložnost, da poplačajo državi del sredstev - ker ne bo treba refinancirati celotne izdaje obveznic.
DUTB je lani ustvarila okoli 130 milijonov evrov prilivov, od česar je 42 milijonov evrov namenila za poplačilo obresti za obveznice, s katerimi je plačala prenos terjatev, 14 milijonov evrov državi za nadomestilo za izdano garancijo za garancijo, 14 milijonov evrov za stroške delovanja DUTB in 2,1 milijona evrov v državni proračun na podlagi jamstvene sheme, je povedal Rems.
DUTB je v prvem polletju letos ustvarila 174 milijonov evrov prilivov, večji del iz prodaje paketa terjatev do ACH, Elana, Polzele in Adrie Airways.
Zakonska obveznost je osemodstotna donosnost na lastniški kapital. Ta je ob lanskih 36,4 milijona evrov čistega dobička znašala 21,9 odstotka, pri čemer pa Rems opozarja, da se lahko zaradi visokega finančnega vzvoda donosnost precej spremeni že ob manjši spremembi vrednosti sredstev.
Mansson je povedal, da ob pričakovanem sprejemu novele zakona, ki bo med drugim delovanje DUTB podaljšala do leta 2022, na pobudo ministrstva za finance in Banke Slovenije proučujejo možnost za prevzem nekaterega premoženja Probanke in Factor banke. Možnost je tudi pripojitev Factor banke, ko bodo poplačani depoziti in banka ne bo imela več bančne licence.
Glede Probanke pa po Manssonovih besedah država razmišlja, da bi bila ta podlaga za družbo za upravljanje terjatev manjših podjetij - terjatev, ki ne presegajo 500.000 evrov, kolikor je bila meja za terjatve, prenesene na DUTB, in s katerimi je treba upravljati na drugačen način.
"Obstajajo načrti, da se vsaj prouči možnosti za vzpostavitev posebnega upravljalca premoženja oz. slabe banke za manjše terjatve in da naj bi se del infrastrukture Probanke uporabilo za to. Na mizi je tudi možnost, da bi se za to pridobilo zunanje financiranje," je dejal Mansson. Ocenjuje, da na koncu Probanke in Factor banke ne bo več in bosta ostala DUTB in ta poseben upravljalec terjatev do manjših podjetij.
