Na obrambnem ministrstvu so danes namreč javno odpirali končne ponudbe za posel z brezpilotniki, a dejansko so odprli le eno. Na javno naročilo je maja pristopilo pet ponudnikov, a so dobili tri končne ponudbe, že prej je od pogajanj odstopil sprva najcenejši ponudnik, hrvaški Teamnet Croatia.
Testiranja sta se udeležila le dva, vendar je bilo uspešno le testiranje C-Astralovih izdelkov, zato so danes odprli zgolj njihovo ponudbo. Izdelek drugega podjetja ni zadostilo tehničnim zahtevam. V naročilu je sicer bil predviden izbor najcenejšega ponudnika.
Ostalima dvema ponudnikoma, ki sta sodelovala pri pogajanjih - gre za slovensko podjetje Mikos in izraelsko Aeronautics -, bodo ponudbe vrnili zaprte. Ko bodo na ministrstvu dobili vročilnici obeh omenjenih podjetij, da sta seznanjeni tudi z oddajo naročila, bo stekel osemdnevni rok, v katerem bi obe podjetji imeli možnost zahtevati vpogled v zmagovalno ponudbo. Če ne bo prišlo do tega in nato tudi ne do morebitne zahteve za revizijo postopka, bi ministrstvo s C-Astralom lahko pogodbo podpisalo v drugi polovici septembra.
Generalni direktor direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu Željko Kralj je v izjavi po današnjem odpiranju ponudb poudaril, da je cena za komplet nižja od pričakovane, zaradi česar so zelo zadovoljni.
Kralj dodaja, da so v ceni kompleta poleg treh brezpilotnikov - dva sta opremljena s senzorji, en s kamero - všteta tudi usposabljanje upravljavcev in vzdrževalcev letalnikov in rezervni deli. Ker pa razpis predvideva razpis do štirih kompletov, to pomeni, da v morebitnih treh novih kompletih ne bo več stroška usposabljanja. Po dva kompleta naj bi dobila vsaka od dveh brigad SV. Potrebe po štirih kompletih nedvoumno so, hkrati pa nas k njihovem nakupu zavezujejo tudi obljube zvezi Nato, je nadaljeval Kralj.
Brezpilotne letalnike, ki ne bodo oboroženi, bo vojska v prvi vrsti uporabljala za izvidništvo na misijah. Omenil je primer iz Afganistana, ko so slovenski vojaki zapeljali na mino in to prav med izvidništvom. S tehnološkimi napravami pa lahko vojska dobi bistveno več podatkov kot le z ogledom, je nadaljeval. Letalniki namreč lahko letijo do 30 kilometrov in bodo lahko posneli ves teren ter zaznali dogajanje na njem, kar pomeni praktično 100-odstotni nadzor nad terenom.
Prav zaradi možnosti preleta take razdalje, bodo brezpilotniki uporabni tudi v primeru naravnih nesreč, kot je izpostavil Kralj, denimo ob požarih, da se z njimi preveri teren in oceni razsežnost plamenov. Njihovi posnetki so namreč zelo natančni, določa se tudi koordinate, zato so neprimerljivi z droni, ki se jih lahko kupi za nekaj tisoč evrov, je še povedal.
