Dobro ustrojeno zunanje ministrstvo je predpogoj za uspešno vodenje zunanje politike. Slovenija nima nič od tega. Do leta 2004 je Slovenijo gnala politična enotnost s ciljem vstopa v Evropsko unijo in zvezo Nato. Po tem letu je slovenska politika izgubila zagon, zunanje ministrstvo je ostalo brez dolgoročnega cilja delovanja, začelo se je notranje obračunavanje in vsakokratno politično plenjenje aktualne oblasti.
Danes, po dobrih desetih letih vstopa v evro-atlantske integracije, so vidne posledice pomanjkanja jasnih ciljev. Afera okoli negospodarnega ravnanja nekaterih vodij slovenskih diplomatskih predstavništev in dogajanje okoli arbitražnega sporazuma to jasno dokazujeta. Ministrstvo je v zadnjih letih vodil Karl Erjavec in po mnenju mnogih je ravno vodja slovenske diplomacije eden od glavnih krivcev za klavrno stanje v Mladiki (sedež ministrstva za zunanje zadeve).
Vajgl opozoril na stagnacijo ministrstva
V zadnjih tednih je tako dogajanje na zunanjem ministrstvu najbolj vroča tema slovenske politike. Nekdanja slovenska zunanja ministra Ivo Vajgl in Dimitrij Rupel sta do stanja na ministrstvu in v slovenski diplomaciji izjemno kritična. Vajgl je za Svet24 poudaril, da je po zelo obetavnem obdobju slovenske diplomacije, ko je šlo za preproste in zaželene cilje, kot je bilo mednarodno priznanje nove države, izogibanje vpletenosti v balkanske vojne in približevanje članstvu v EU in Nato, ta začela stagnirati, vendar nič več in nič manj kot vsa slovenska politika in javno življenje na splošno, od gospodarstva do cerkve. »Diplomacija v celoti in Mladika kot njena glava sta postali plen strankarskih interesov in delitev vpliva. Odsotnost jasne motivacije in novih neposrednih ciljev je diplomacijo vsebinsko izpraznila in v to praznino so se naselile tudi ideje, ki jih je razpoznalo poročilo inšpektorja MZZ,« je bil oster Vajgl. Nekdanji zunanji minister je ob tem dodal, da niti Karel Erjavec niti vlada Mira Cerarja nista ustvarila problemov s Hrvaško. Na tem izpitu so padle vse slovenske vlade do zdaj, posebej tiste, ki se niso potrudile, da bi ob pravem času in s pravimi sredstvi probleme rešile z neposrednimi pogajanji.
Rupel kritičen in zaskrbljen
Tudi Dimitrij Rupel, večkratni zunanji minister, je za Svet24 dejal, da je nad stanjem na MZZ zaskrbljen. Poudaril je, da je imel s Karlom Erjavcem in njegovimi učitelji zelo zoprne izkušnje in da se razmere na ministrstvu le še poslabšujejo. »Diplomacija je odvisna od zunanje politike, zato se ne čudim zmešnjavi in pomanjkanju smotrnega delovanja. Slovenska zunanja politika je zašla v slepo ulico, iz katere se mora vrniti, to pa je mogoče samo tako, da se obrne za 180 stopinj,« je za Svet24 poudaril Rupel in dodal, da se v Bruslju iz našega ministra in Slovenije norčujejo, kar majhni državi, ki se je nihče ne boji, gotovo ne koristi.
Rupel je prav tako kritičen do po njegovem mnenju amaterskega ravnanja pri odnosih s Hrvaško, kjer je stvar v začetku zakuhal Erjavec, ko je govoril o naklonjenosti sodišča do Slovenije. »Prepričan sem, da sodišče Sloveniji ne bo ugodilo tako, kot si večina predstavlja,« je pred končno razsodbo arbitražnega sodišča o meji še dejal Dimitrij Rupel.
Erjavec zavit v molk
Erjavcu se tudi zadnja afera okoli poročila o negospodarnem ravnanju nekaterih diplomatov ne zdi dovolj pomembna, da bi odgovoril na vprašanja medijev. Včeraj je tako pred novinarje stopil generalni sekretar ministrstva Stanislav Vidovič. Poudaril je, da je včasih prišlo do »šalabastike«, včasih so pozabili, a zatrdil, da so po navadi vse dobili nazaj, in dodal, da za vsak evro lahko vemo, ali je bil uporabljen upravičeno ali neupravičeno. V nasprotju z nekdanjimi ministri pa je Vidovič prepričan, da ministrstvo delujejo dobro, veleposlaniki pa na ministrstvu še naprej uživajo ogled.
