Poročila o nadzoru skupno obsegajo skoraj 1200 strani, ministrstvo pa jih je objavilo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Dokumenti razkrivajo različne nepravilnosti.
Dokumentacija o veleposlaništvu na Dunaju tako razkriva, da naj bi tamkajšnji veleposlanik Aleksander Geržina, ki naj bi odšel za novega veleposlanika v Zagreb, v letih 2012 in 2013 na službene poti odhajal z lastnim avtomobilom, čeprav sta bila v večini primerov službeni avto in voznik prosta. V letu in pol si je na ta način izplačal za 4500 evrov kilometrine.
Geržina je v odzivu na očitke za STA pojasnil, da se je službeni avtomobil vseskozi kvaril, voznik pa je imel številne presežne delovne ure. Kot je še dejal, je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 izjemno dinamično, na številne dogodke pa je moral sam, tudi izven delovnega časa.
"Posebej ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala prisotnost veleposlanika na številnih pogovorih, srečanjih in pogajanjih. Tako na Dunaju, v Celovcu kot tudi v Ljubljani," je zapisal Geržina in dodal, da za vsa ta srečanja službenega vozila ni mogel koristiti.
Na veleposlaništvih v Prištini in Beogradu so bile nepravilnosti ugotovljene predvsem pri izdajanju vizumov tujim državljanom. V Prištini so v več kot 50 primerih nesorazmerno dolgo, tudi več kot dva meseca, odločali o izdaji posameznega vizuma in neustrezno obračunavali takse. Za vodjo konzularnega oddelka Tomaža Trobentarja so nadzorniki predlagali predčasno vrnitev v Slovenijo.
V Beogradu pa so nadzorniki začasno zasegli 651 vlog za vizume zaradi suma lažnega navajanja razlogov za potovanje. Poleg tega so na konzularnem oddelku zaznali tudi druge nepravilnosti.
Na veleposlaništvu v Parizu so nadzor opravili dvakrat. Pri tem niso ugotovili hudih nepravilnosti le pri veleposlanici Veroniki Stabej, ki konec meseca odhaja s položaja, temveč tudi pri njenem predhodniku Janezu Šumradi. Tega je policija celo ovadila, a so ovadbo kasneje po neuradnih podatkih zavrgli.
Generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Vidovič je za STA poudaril da na ministrstvu ni nobene tolerance glede kršitev pri finančnem poslovanju. "Navodila so jasna," je dodal. Problem po njegovem nastopi, ko veleposlaniki niso dovolj natančno seznanjeni s pravilniki in temu so potem namenjeni pregledi diplomatskega nadzornika, da opozarjajo na kršenje teh pravil.
Dejal je še, da je MZZ od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni, ki jih je v povprečju od pet do sedem na leto. Praviloma naj bi imel vsak veleposlanik vsaj en nadzor v času mandata, je pojasnil.
Vidovič je še razložil, da po opravljenem nadzoru glavni diplomatski nadzornik predlaga večje število ukrepov. "Običajno so ti ukrepi lahko že takoj odpravljeni na veleposlaništvu samem, pri določenih ukrepih pa je potrebno sodelovanje služb na ministrstvu, predvsem službe za finančne zadeve in službe za pravne zadeve," je dejal. "Ko gre za večje kršitve, pa nadzornik lahko predlaga tudi druge ukrepe, ki pa jih od leta 2009 ni bilo prav veliko. Med njimi je sicer recimo izredna odpoved delovnega razmerja v primeru veleposlanika Petra Reberca," je pojasnil.
Po njegovih besedah skušajo na ministrstvu nepravilnosti, ki jih ugotovijo, odpraviti. Glede imenovanj novih veleposlanikov pa je poudaril, da kadrovska komisija na ministrstvu lahko ugotavlja zgolj, ali kandidat izpolnjuje pogoje za položaj veleposlanika, ki so v zakonu o zunanjih zadevah natančno določeni. Tovrstni opomini pred odpovedjo delovnega razmerja pri delu kadrovske komisije ne igrajo nobene vloge, je dejal.
Predsednik slovenskega društva za mednarodne odnose, nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek, je nadzor pozdravil, če bo to na zunanjem ministrstvu privedlo do uvedbe sistema tako negativnih kot tudi pozitivnih ukrepov. "Če so bile kršitve narejene, je seveda treba ukrepati. Zato so pač sankcije. Najslabše pa bi bilo, če ostane vse tako napol dorečeno. Kaj imamo potem vsi skupaj od tega, če se nič ne spremeni, in te zadeve potekajo naprej," se je vprašal Grobovšek.
Na MZZ po besedah Grobovška sicer ni "ravnotežja, da bi se povedalo, kako so zelo mnogi zelo dobro delali." Kot je izpostavil, delo veleposlanikov večinoma ni lahko, večina ima izredno omejena sredstva, pogosto morajo zaradi selitev veleposlaništev oz. rezidenc stvari postavljati na novo. Pri tem pa se soočajo s številnimi pravili, pogosto tudi nedorečenimi.
