Sevnica je znana po salamijadi z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in tudi po dobri lesni industriji, ki svoje izdelke prodaja širom po svetu. Zato ni naključje, da je domačin Bojan Novšak, ki je bil sicer več kot dve desetletji v sevniškem Stillesu zaposlen kot oblikovalec, združil ljubezni do salam in lesa ter začel izdelovati unikatne lesene salamoreznice.
Dobro salamo namreč tisti, ki cenijo njeno izdelavo, okus in ves trud, ki je bil vložen vanjo, režejo na roke, brez električnih gospodinjskih aparatov, saj je tako preprosto boljša. A rezanje salam, sploh ko jih je veliko, ni mačji kašelj, in v Sevnici so si že v 19. stoletju pomagali z ročno salamoreznico.
To dokazuje najdba iz leta 1815. Ko je eno od takih salamoreznic, ki so jo našli na podstrešju stare kmečke hiše, videl Bojan Novšak, se mu je porodila ideja o izdelavi tovrstnega pripomočka. Novšakove salamoreznice so precej podobne najdenemu izvirniku. Seveda jim je dodal moderen pridih, s poudarkom na oblikovanju, izvirnosti in predvsem uporabnosti izdelka.
Zgodba se je začela pred slabimi tremi leti, kmalu po izdelavi prve salamoreznice pa so se začeli pojavljati posnemovalci, pa čeprav je Novšak izdelek zaščitil na evropskem uradu za zaščito dizajna. Tako je zdaj takšnih izdelkov na trgu veliko.
»Vsak Ribničan, ki prodaja suho robo, izdeluje salamoreznice,« se pošali Novšak. A meni, da so tiste prave, slovenske, še vedno le njegove. Ena od posebnosti njegovih salamoreznic je tudi ta, da lahko kupec, ki jo želi podariti, naroči prav posebno in osebno posvetilo ali sporočilo obdarovancu, ki je vrezano v leseno ploščico. »To dokazuje, da je vsaka res unikat,« poudarja Novšak, ki ima sicer v načrtu že izdelavo novega lesenega produkta. Ta je v nastajanju, ni v povezavi s salamami, o njem pa za zdaj še ne govori, saj ga je kopiranje salamoreznic precej ujezilo in tudi izučilo. »Bo zanimiv, multifunkcionalen izdelek, ki ga bom predstavil, ko bo čas za to,« pravi skrivnostno.
Nazaj k našim salamoreznicam
Izdelane so izključno iz slovenskega lesa, iz slive in hruške, predvidoma jeseni pa Bojan načrtuje še omejeno izdajo izdelkov iz lesa oljk. Ob tem Novšak poudarja pomembnost slovenskega lesa in slabost, ker ga ne znamo ceniti dovolj. Ne zdi se mu prav, da ga ne izkoristimo sami, s svojim znanjem, ampak ga prodajamo v tujino, predvsem v Avstrijo, tujci pa nam ga potem po visokih cenah prodajajo nazaj v obliki prebrane hlodovine ali izdelkov, ki so jih naredili iz naše surovine. Zato pozdravlja in podpira projekt Za posavski gozd in les, ki poteka v regiji, z njim pa želijo v bodočnosti odpirati delovna mesta prav na področju obdelave slovenskega lesa.
Novšakova salamoreznica, ki je denimo obvezni del opreme v vinoteki na Sevniškem, je našla prostor tudi izven slovenskih meja. Mesto ima v Bruslju, salame pa z njo reže tudi slovenski šampion Peter Prevc, ki jo je dobil ob enem od svojih športnih uspehov.
