"Med 30 in 40 odstotkov prosilcev za azil prihaja z Zahodnega Balkana. Situacija ni vzdržna," je za nemški Bild am Sonntag poudaril nemški zunanji minister in pozval k uvrstitvi Kosova, Albanije in Črne gore med varne države. Poudaril je, da so to države, ki si želijo približevanja EU in jih že zaradi tega enostavno več ne morejo obravnavati kot nevarne države.
"V primerjavi s Sirijo, Irakom, Eritrejo in Sudanom so Kosovo, Albanija in Črna gora varne države," pa je medtem za Welt am Sonntag poudaril vodja poslanske skupine koalicijskih socialdemokratov (SPD) v bundestagu Thomas Oppermann. Spomnil je, da si številni azilanti z Balkana v Nemčiji želijo predvsem dela. "Pri nas obstaja zaščita pred vojno in preganjanjem, ne pa pravica do delavskega priseljevanja," je zatrdil Oppermann.
Nemčija je za zajezitev dotoka ljudi z Balkana BiH, Makedonijo in Srbijo že razglasila za varne države, zaradi česar je na primer pozitivno razrešenih le 0,1 odstotka prošenj za azil s strani Srbov. Sedaj naj bi sledili še Kosovo, Albanija in Črna gora.
Nemčija je sicer samo s Kosova v prvem polletju letos prejela 29.000 prošenj za azil, kar je druga največja posamična skupina državljanov za Sirci. V enakem obdobju lani je bilo tovrstnih kosovskih prošenj le 2000.
Od okoli 200.000 vseh prošenj za azil, kolikor jih je Nemčija prejela letos, jih je bilo kar 97.000 vloženih s strani državljanov balkanskih držav. Berlin jih je le med 0,2 in 0,3 odstotka prepoznal kot begunce.
Nemčija, ki je prva destinacija za prosilce azila v Evropi, letos pričakuje kar 500.000 beguncev, kar je več kot dvakrat več od lanskih 200.000. Z navalom prišlekov oz. njihovo nastanitvijo pa se le stežka sooča.
Zaradi tega naj bi s posebnim zakonom poskrbeli, da bi pri očitno neutemeljenih prošnjah za azil, pri čemer gre predvsem za prošnje migrantov z Balkana, izrekli prepoved ponovnega prihoda in prebivanja za schengensko območje. Ta zakon naj bi po navedbah nemškega urada za migracije in begunce (BAMF) v veljavo stopil že ta mesec.
