Zasebni vodovod je po definiciji iz uredbe vsak vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu, lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo ni dovoljena na območjih, kjer objekt leži znotraj območja javnega vodovoda. Kjer zasebni vodovodi oskrbujejo več kot pet objektov, morajo imeti določenega upravljavca vodovoda, ki vse porabnike oskrbi s pitno vodo pod enakimi pogoji.
Podatkov o tem, kakšno ceno za vodo v primerjavi z javnimi vodovodnimi sistemi plačujejo njihovi uporabniki, na ministrstvu nimajo, saj uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ureja izključno oblikovanje cen storitev oskrbe s pitno vodo, to je tistih storitev, ki se izvajajo v okviru javne službe.
"Država s svojimi predpisi ne ureja oblikovanja cen v primerih lastne oskrbe s pitno vodo, posledično pa teh cen tudi ne spremlja. Pokrivanje stroškov v primeru zasebnih vodovodov urejajo njegovi lastniki," so pojasnili na ministrstvu.
O tem, kakšen je nadzor kakovosti pitne vode iz zasebnih vodovodov, na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da pravilnik o pitni vodi, ki med drugimi določa tudi zahteve za izvajanje notranjega nadzora in spremljanja stanja pitne vode, ne določa razlik med zasebnim in javnim sistemom za oskrbo s pitno vodo.
Kot so povedali za STA, pravilnik ne velja za pitno vodo iz sistemov, ki zagotavljajo manj kot povprečno 10 kubičnih metrov vode dnevno ali oskrbujejo manj kot 50 oseb, razen če jo uporabljajo za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode. V ostalih primerih so občine dolžne prebivalce zgolj poučiti o ukrepih za varovanje zdravja.
Sicer pa nadzor nad ostalimi vodovodnimi sistemi, za katere omenjeni pravilnik velja, zagotavlja država. Leta 2014 so bili v nadzor vključeni sistemi, ki skupaj oskrbujejo 1,873 milijona uporabnikov, kar predstavlja 91 odstotkov vseh prebivalcev Slovenije, medtem ko je za ostalih devet odstotkov nadzor v pristojnosti lastnikov posameznih manjših sistemov za oskrbo s pitno vodo.
Rezultati analiz po podatkih ministrstva za zdravje kažejo, da je kakovost pitne vode v večjih sistemih za oskrbo s pitno vodo boljša, zlasti glede na mikrobiološke parametre. Iz večletnega spremljanja stanja pa hkrati ugotavljajo, da se kakovost tudi v manjših sistemih iz leta v leto izboljšuje in da se manjši sistemi povezujejo oziroma združujejo z večjimi. To pa pomeni, da je iz leta v leto manj ljudi, za katere je mogoče, da so v določenih obdobjih oskrbovani s slabšo oziroma nesprejemljivo kakovostjo pitne vode.
