Novice Svet24

Po navedbah časnika Dnevnik takšne vsebnosti niso bile izmerjene niti na lokaciji stare Cinkarne. Predstavnik Geološkega zavoda Slovenije Gorazd Žibret je za Dnevnik povedal, da v resničnost raziskave ne dvomi.

Današnja cinkova ruda, ki se komercialno uporablja za predelavo, vsebuje tipično okoli 10 odstotkov cinka ali celo manj. Najvišja izmerjena vsebnost v raziskavi pa znaša 18 odstotkov.

Današnja cinkova ruda, ki se komercialno uporablja za predelavo, vsebuje tipično okoli 10 odstotkov cinka ali celo manj. Najvišja izmerjena vsebnost v raziskavi pa znaša 18 odstotkov. 

Glede na današnje standarde gre torej po Žibretovih besedah za kakovostno cinkovo rudo, ki pa je bila pred stotimi leti morda odpadek, ki se ga zaradi obilice visokokakovostne rude ni splačalo ponovno predelovati. 

Analize podjetja Environ na štirih različnih lokacijah Cinkarne Celje (na območju obstoječih obratov v Celju in Mozirju ter odlagališč Buklovžlak in Za travnikom) so daleč najvišje koncentracije strupenih snovi presenetljivo odkrile na območju nove Cinkarne ob Kidričevi cesti v Celju, navaja Dnevnik.

Rezultati meritev so nekajkrat presegli tako kritične vrednosti, ki jih za težke kovine v tleh določa slovenska zakonodaja, kot tudi intervencijske vrednosti, ki jih uporablja Nizozemska. Te so po pojasnilih Environa vključili v analizo, ker se ta merila v Evropi redno uporabljajo za ocenjevanje kakovosti tal in podtalnice, pri čemer po njih radi posegajo zlasti tuji vlagatelji pri ocenjevanju območij v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih državah.

Cinkarna Celje

Z intervencijskimi vrednostmi je Nizozemska določila koncentracije škodljivih snovi, ki resno ogrožajo lastnosti tal, ki bi sicer morala omogočati življenje ljudi, rastlin in živali. Kritične vrednosti v slovenskih predpisih so postavljene pri koncentracijah, pri katerih škodljive snovi pomenijo tveganje za vso populacijo oziroma okolje, tla pa niso več primerna niti za pridelavo hrane niti za zadrževanje in čiščenje vode.

Glede na rezultate študije je sicer v Celju najbolj pereče onesnaženje z arzenom, kadmijem, kobaltom in svincem, kar po Žibretovih besedah zgolj potrjuje analize slovenskih institucij.

Dejal je, da poročilo ni odgovorilo na vprašanje, kje točno so meje območij odlaganja teh odpadkov. Prav tako v analize niso zajeli območja med zdajšnjo Cinkarno in Voglajno. Dokler ni jasno, kje vse so strupeni odpadki, pa tudi sanacija po Žibretovih besedah ni najbolj smiselna, saj ni mogoče izbrati najprimernejše metode in predvideti cene ukrepov.

Planet TV

Tehnična direktorica družbe Nikolaja Podgoršek-Selič je danes za STA povedala, da je poročilo izredno obsežno in je v dveh delih, preden pa je bilo končano je Cinkarna objavila prve preliminarne rezultate analize, saj je obstajala verjetnost za vpliv na zdravje ljudi in okolje.

Podgoršek-Seličeva meni, da je treba narediti celoten posnetek onesnaženih območij in na podlagi tega posnetka določiti ukrepe za sanacijo območja.

Prva faza dela obsega izdelavo celovite ocene tveganja za zdravje ljudi in okolje. Rezultat bo na podlagi morebiti ugotovljenega tveganja predstavil potrebne aktivnosti za zaščito delavcev, okoliških prebivalcev in okolja.

Zaključek prve faze je, kot so pojasnili v Cinkarni, predviden v prvem trimesečju prihodnjega leta. V nadaljevanju pa bo pripravljen tudi nabor možnih postopkov sanacije z oceno izvedljivosti in stroški.

Cinkarna Celje je sicer julija z nemškim podjetjem CDM Smith podpisala pogodbo za izvajanje projekta sanacije odkritih starih bremen na lokaciji aktualne proizvodnje ob Kidričevi cesti v Celju. CDM Smith je bil izbran med več ponudniki zaradi številnih referenc pri sanaciji podobnih primerov v Evropi.

celjski grad