Slovenija

Z zavarovalnico na dopustu imela več nevšečnosti kot koristi

Polona Krušec
5. 8. 2015, 17.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Naša bralka je v tujini potrebovala zdravniško pomoč. Z zavarovalnico je imela več nevšečnosti kot koristi.

A.G.

Andreja in Gregor sta mladoporočenca, ki sta nedolgo tega začetek svojega zakonskega življenja proslavila s potovanjem v tujino. To je bilo krasno, dokler Andreja ni potrebovala zdravniške pomoči. Pred odhodom sta seveda uredila vse potrebno za varno bivanje na tujem, tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje za tujino pri enem od ponudnikov tovrstnih zavarovanj.

Počasno, neprofesionalno

Andreja je tam doživela hujše zdravstvene težave. »Asistiranje zavarovalnice v občutljivi zadevi je bilo sila nerodno in počasno, na trenutke celo neprofesionalno,« prizadeto komentirata zakonca. »Kljub temu da sva jih, takoj ko so nastopile težave, o tem obvestila, je trajalo 7 ur, da so uredili kritje zdravljenja, pa še to smo dosegli po najinih velikih prizadevanjih in mukah,« razočarana pove Novogoričanka. Več ur je trajalo, da je zavarovalnica priskrbela vse potrebno, da so Andrejo sploh začeli zdraviti, saj so jo prej, čeprav je bilo njeno stanje zelo slabo, obravnavali z rezervo in ne s polno močjo, kot bi jo lahko, če bi imeli garancijo zavarovalnice, da so njeni stroški zdravljenja kriti. In to, da sta izgubila toliko dragocenega časa in si vmes nakopala toliko sivih las in stroškov zaradi nujnega večkratnega telefonskega posredovanja, da se stvar premakne, tudi najbolj boli.

Nove nevšečnosti

Težave so nastale tudi pri priznanju kritja telefonskih stroškov. Ti niso bili prav nizki. Nova ovira se je pojavila še pri njunem povratku v Slovenijo. Zavarovalnica je svetovala, da Gregor domov odide z vozovnico za njuno predvideno vrnitev, ženo pa samo pusti v tujini. Andrejin povratek je bil namreč vezan na čas, ko se ji bo stanje tako izboljšalo, da bo sposobna leteti, pa še to ne sama, marveč ob spremstvu moža, za kar zavarovalnica ni imela razumevanja. Ta je čakala na ugodno ceno vozovnice, ni ji bilo mar za njuno skupno, bolj varno potovanje. Priznanje teh stroškov sta dosegla šele po kopici klicev, prizadevanj, prošenj, pregovarjanju, celo prepiranju. Pravita, da sta se počutila, kot bi barantala, in dodajata: »Dobro sva prebrala pogoje in veva, kaj nama pripada, a tega nisva dobila.« Zadeva se bo verjetno nadalje reševala na sodišču.