Novice Svet24

Vodja izmene, ki je nosil majico z logotipom podjetja KPL, nam je pojasnil, da so delavci na Slovenski cesti v Ljubljani včeraj delali le do enih popoldne, tako bo v primeru vročine tudi naslednje dni. Pripeka in sopara pri 33 stopinjah Celzija sta očitno preveč tudi za izvajalca, ki lovi razpisne pogoje obnove Slovenske ceste.

LT

Na Mestni občini Ljubljana smo izvedeli, da so jim načrte prekrižala arheološka izkopavanja. Zaključna dela so izvajalcu KPL zato s pogodbenim aneksom podaljšali do konca avgusta. »V takšni vročini sicer delamo tudi po 10 in 12 ur,« nam je v srbohrvaščini pojasnil možakar srednjih let. Pod slamnikom se mu je nabiral znoj, ni se ga trudil več brisati.

Kolektivna pogodba potekla lani

Odveze od vročine pa nič ne zagotavlja njegovim kolegom v gradbeni panogi, ki se prav tako preživljajo z delom pod zgočim soncem. Do srede leta 2014 je zanje veljala kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, ki »je določala, da se pri višjih temperaturah normalno dela do +45 stopinj C«, pojasnjuje Branka Knafelc z Inšpektorata RS za delo.

Zdaj se pripravlja nova, a se še ne ve, kje bo določena zgornja meja vročine. Vsaj v primeru obnove centra Ljubljane se je delodajalec odločil, da je preveč že opoldanskih 33 stopinj. Ostali gradbeni delavci, ki niso na očeh sprehajalcev po ljubljanski promenadi, te sreče morda nimajo.

13 kršitev je zabeležil inšpektorat glede zagotavljanja ustreznih temperatur zraka v delovnih prostorih. Opozarjajo, da so v to zajete le kršitve, ki se nanašajo neposredno na toplotne razmere.

Pravila ne predvidevajo počitka v senci

Knafelčeva pojasnjuje, da morajo v konkretnem primeru inšpiciranja toplotnih razmer na delovnih mestih izhajati iz Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), a ta sploh ne ločuje med tistimi, ki delajo na prostem, in temi, ki imajo temu namenjen delovni prostor. Kar se tiče zaprtih prostorov, je tako, da temperatura ne sme presegati 28 stopinj.

V primeru, da do tega pride, ga pravilniki definirajo kot vroč delovni prostor. Tedaj morajo zaposleni imeti možnost uloviti sapo v pomožnih prostorih – hodnikih in stopniščih, kjer temperatura ne sme presegati 20 stopinj Celzija. Delavci na prostem morajo medtem biti le v splošnem »zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi« in imeti možnost sedeti v bližini delovnega mesta, »če to dopušča delovni proces«.

sta

Inšpektorji se trudijo po najboljših močeh

»V mesecu juliju je bilo zaznati precej povišane zunanje temperature, kar se je odrazilo tudi v številu prijav, ki smo jih prejeli na inšpektorat glede visokih temperatur v delovnih prostorih.

Pristojni inšpektorji vse prejete prijave obravnavajo, ravno tako preverjamo ustreznost toplotnih razmer v delovnih prostorih tudi pri vseh ostalih nadzorih, čeprav se ne izvajajo v neposredni povezavi s povišanimi temperaturami,« trdi Knafelčeva.

»Odpovedana kolektivna pogodba je določala, da se pri višjih temperaturah normalno dela tudi do +45 stopinj C.« Branka Knafelc, Inšpektorat RS za delo

Pravica odkloniti delo, če je ogroženo zdravje

»ZVZD-1 daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter tudi zahtevati, da se nevarnost odpravi,« razloži Knafelčeva. Dodaja, da »je treba odklonitev ustrezno obravnavati in ugotavljati, ali gre za neposredno nevarnost ogrožanja življenja in zdravja delavca«.

Obvestiti je torej treba inšpektorat, ki ocenjuje, »da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi prek +28 stopinj v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja za na primer kardiovaskularne bolnike«.

Pri tem prepoznavajo, da je ogroženost zdravja pri delu na prostem zaradi vročine lahko večja kakor v zaprtih prostorih. Če razmere ustrezajo tem pogojem, tedaj delavcu zaradi odklonitve dela iz upravičenih razlogov ne more prenehati pogodba o zaposlitvi.