Skupno vsem primerom, ki so jih obravnavali policisti, je, da žrtev najprej potrdi prijateljstvo preko družbenega omrežja neznani osebi, nato pa ta oseba, ki je lahko izmišljena z lažnim profilom, pošlje nekaj osebnih sporočil in predlaga, naj vsa njuna nadaljnja komunikacija poteka preko drugih spletnih omrežij za hitro komuniciranje, predvsem preko storitev z video komunikacijo (npr. Skype). V nekaj stikih se med žrtvijo in neznano osebo vzpostavi lažno zaupanje, nato pa neznanec oz. neznanka izkoristi žrtvine informacije in jo pripravi do tega, da pokaže svoje telo, v skrajnih primerih pride tudi do samozadovoljevanja pred spletno kamero. To početje posname in žrtvi takoj zatem predvaja. Temu sledijo zahteve, ki od žrtve bodisi terjajo še več podobnih spolnih aktivnosti bodisi zahtevajo denar v zameno, da ne bodo goli posnetki žrtve objavljeni na spletu oz. posredovani po elektronski pošti znancem ali celo staršem.
Žrtve tako dečki, kot deklice
Če so žrtve mladoletne, gre za kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, za kar je zagroženo od šestih mesecev do osem let zapora. Za izsiljevanje je zagroženih do pet let zapora, v posebej skrajnih primerih do osem let. Če pa so žrtve polnoletne osebe, pa poleg izsiljevanja lahko pride tudi do kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja, za katerega je predvidena denarna kazen ali do enega leta zapora. Za kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb je predviden pregon po uradni dolžnosti, medtem ko morajo odrasle žrtve neupravičeno slikovno snemanje naznaniti v roku treh mesecev in podati predlog za pregon. Žrtve so tako dečki kot deklice, skupna točka vseh pa je izkoriščanje zaupanja, nevednosti in naivnosti mladoletnih oseb, v nekaterih primerih tudi že polnoletnih oseb, navajajo policisti.
Zavedajte se pravil
Zato policisti opozarjajo, da se morajo uporabniki spleta, družbenih omrežij, klepetalnic in forumov zavedati pravil, s katerimi bodo obvarovali svojo zasebnost. Tako priporočajo, naj se uporabniki seznanijo z nastavitvami zasebnosti, ki jih upravljavci družbenih omrežij nudijo, in jih tudi nastavijo tako, da bo njihova zasebnost varovana. Mnogi ponudniki večkrat spreminjajo nastavitve, ki omogočajo zasebnost, zato je priporočljivo sprotno preverjati nastavitve. Prav tako naj se uporabniki seznanijo z možnostmi prijave nadlegovanj upravljavcu družbenih omrežij ali mikroblogerskih platform ter z možnostjo in načinom blokiranja neželenih stikov. Večji nabor t. i. prijateljev, kontaktov, kot jih uporabnik ima, večji je razlog za varovanje zasebnosti. Že zlasti v primerih, ko so med njimi osebe, ki jih uporabnik osebno ne pozna, opozarjajo policisti. Uporabniki naj o sebi ali drugih ne dajejo nobenih osebnih podatkov niti naj ne objavljajo svojih fotografij ali fotografij drugih. Komunikacijo, ki se začne na način, kot ga policisti opisujejo, naj prekinejo, stik pa blokirajo. Spletna kamera naj bo v času, ko se ne uporablja, izključena. Staršem svetujejo odgovorno ravnanje z napravami, ki omogočajo njihovim otrokom obiskovanje svetovnega spleta. Starši in skrbniki naj otroke podučijo o varni rabi interneta. Skupaj naj raziskujejo, se učijo in pridobivajo izkušnje.
Žrtev ne obsojajte, raje pomagajte
Svojcem žrtve tovrstnega izsiljevanja svetujejo, naj je ne obsojajo, pač pa ji prisluhnejo in pomagajo. Prijavo pa naj podajo na najbližjo policijsko postajo. Policisti še opozarjajo, da mora uporabnik pred objavo ali posredovanjem fotografij dobro premisliti, namreč kar je enkrat objavljeno na svetovnem spletu, je praktično nemogoče izbrisati. Zato naj ravna odgovorno in varno pri uporabi svetovnega spleta.
