Pomurski vodovod je ena največjih infrastrukturnih naložb v pokrajini. Zanj bo EU iz kohezijskega sklada prispevala skoraj 87 milijonov evrov, občine naj bi zagotovile pet odstotkov, preostalo pa država. Gradnja 550 kilometrov dolgega vodovoda je razdeljena na tri krake. Krak A obsega občine v upravni enoti Lendava, krak B upravno enoto Murska Sobota in krak C upravni enoti Ljutomer in Gornja Radgona. Pri slednjem imajo največje težave s plačili, ker, kot je dejala ljutomerska županja Olga Karba, niso mogli dopustiti, da izvajalci na terenu ne bi dobili plačil. Zato je občina Ljutomer najela tri milijone evrov kratkoročnega posojila. Tako je plačala vse zapadle račune od februarja do 8. julija, a so jim v sredo zapadli novi računi za več kot milijon evrov. Za to posojilo bodo na občini plačali 15.000 evrov obresti, bojijo pa se, da bodo morali najeti novo, saj denarja z ministrstva za okolje in prostor ni, čeprav so jim tam zagotovili, da je plačilo steklo že prejšnji teden.
ODGOVOR MINISTRSTVA
Na ministrstvu so pojasnili, da je ena od njihovih ključnih nalog ugotavljanje, ali so izdatki upravičeni do sofinanciranja. Zato morajo pred vsakim izplačilom izvesti predpisane kontrole, in če je dokumentacija nepopolna, brez zadostnih utemeljitev ali če karkoli drugega ne ustreza pravilom, izplačilo ni možno. S takimi težavami se srečujejo tudi pri omenjenem kraku C, vendar pa so v sredo z ministrstva za okolje na ministrstvo za finance posredovali 1,3 milijona evrov, ki jih bo občina dobila prihodnji teden.
GRADNJA NA KRAKU C
Na kraku C zdaj poteka gradnja transportnih vodovodov in kanalizacije, zaščita vodnih virov in gradnja objektov za obdelavo vode. Gradnja primarnih in sekundarnih vodovodov pa je v sklepni etapi. Končanih je od 80 do 90 odstotkov cevovodov, ponekod so dela končana, na vodnih virih je opravljenih 80 odstotkov del, plačanih pa približno 60 odstotkov del sistema, katerega vrednost je dobrih 49 milijonov evrov. Kohezijski sklad bo primaknil 32 milijonov evrov, občinski proračuni 9,6 milijona, preostalo okoljsko ministrstvo in vodni sklad. Ker bo pri kraku C še za okoli 16 milijonov evrov računov, je pomembno čim več obveznosti poravnati sproti, sicer bodo na koncu zelo težko finančno zaprli projekt, opozarjajo na ljutomerski občini.
KRAK B NAJOBSEŽNEJŠI
Na najobsežnejšem kraku B bi morali biti po besedah direktorja Javnega vodovoda sistema B Daniela Kalamarja do 24. avgusta končani vsi objekti, vsi naj bi imeli uporabna dovoljenja in narejen naj bi bil končni obračun. Ker morajo do 30. oktobra izvajalcem plačati vsa dela, bi morali imeti na računu dan prej denar, ki ga dobijo od države oziroma evropskih skladov, sicer bodo tudi oni prisiljeni nekje poiskati denar. Občina Grad, ki je nosilec projekta, za razliko od občine Ljutomer namreč posojil ne more najeti. Kalamar se zaveda, da morajo izvajalce poplačati do 30. oktobra. Država naj bi sicer svoj del obveznosti poravnala do konca leta, a si je ta rok podaljšala za tri mesece, tako da je skrajni rok za njeno plačilo konec marca. »Čakajo nas resnično velike obveznosti, saj bodo zadnji zneski milijonski, ob rednih delih bomo morali plačati še dodatna dela ter še 10-odstotni zadržani znesek celotnega projekta,« opozarja Kalamar.
KRAK A PROTI CILJU
Tudi na kraku A po besedah Antona Törnarja, župana občine Črenšovci, hitijo proti cilju, čeprav bo šlo tudi pri njih zelo na tesno. Rok za dokončanje del je 30. september. »Imamo še nekaj del, a sem prepričan, da bomo ta datum ujeli, operativnega dela ni več veliko, je pa s pripravo projekta izvedenih del in pridobivanjem uporabnih dovoljenj. Vodo imamo, pritekla je v cevi in tudi ljudje jo bodo lahko prihodnji teden začeli uporabljati,« je na napovedal.
