Otroštvo vsakega otroka naj bi bilo brezskrbno in obdano z obilico starševske brezpogojne ljubezni. Žal vsi otroci tega niso deležni. Ampak je marsikdo med njimi že občutil trdo roko očeta ali matere, nekateri pa še kaj bolj sprevrženega.
Manuela Ham, vodja Palčice, edinega kriznega centra za otroke pri nas, kjer so nastanjeni malčki od rojstva do šestega leta, pravi, da preden je nastopila s tamkajšnjim delom, je mislila, da se razne zlorabe nad otroki dogajajo le v filmih. Zdaj spoznava, da temu ni tako. Otroci so k njim običajno nameščeni zaradi fizičnih, spolnih zlorab ali hudega zanemarjanja. Če ima otrok starejšo sestro ali starejšega brata, ju prav tako sprejmejo, saj sorojencev nikoli ne ločujejo.
VSAK IMA SVOJO ŽALOSTNO ZGODBO
V sedmih letih so sprejeli že okrog 400 otrok, vsakega s svojo žalostno zgodbo. »Veliko dojenčkov že v prvem tednu svojega rojstva spozna krutost življenja. Rodijo se staršem, ki uživajo prepovedane droge in imajo zaradi tega hude abstinenčne težave. Na srečo zdaj obstaja naš Krizni center za otroke. Včasih so bili ti dojenčki prepuščeni bolnišnični oskrbi,« pravi Hamova. Po njenih besedah je največ otrok nameščenih zaradi hudega fizičnega nasilja.
Ravnokar je pri njih bival še ne dveletni deček, žrtev materinega fizičnega nasilja. Zato so ji policisti izrekli prepoved približevanja. Zavetje so nudili tri tedne stari dojenčici, ki se je rodila materi alkoholičarki. Sogovornica razlaga, da so v svoji sredini imeli fantka, ki so ga gostili kar dvakrat. Prvič so dveletniku vrata na stežaj odprli, ker je mati nad njim izvajala fizično nasilje.Z glavo ga je butala ob steno. Po prvi namestitvi v Palčici je otrok živel pri očetu. A ne dolgo, saj ga je oče zanemarjal. Zato so fantka znova sprejeli pri njegovih petih letih. Njegova kalvarija se je končala šele, ko ga je medse vzela rejniška družina.
DEVETLETNICA REŠILA SEBE IN SVOJO SESTRICO
Hamova omenja še družinsko stisko dveh sestric, starih tri in devet let. Mlajša deklica je redno občutila očetove pesti, mati pa je njegovo početje pasivno opazovala. Verjetno ni bila edina, otroški jok so morali slišati tudi sosedje, a so se raje zavili v molk. Pred kratkim se je starejša sestrica odločila, da bo usodo vzela v svoje roke. Na hitro je pograbila mlajšo sestrico in se v jutranjih urah z njo odpravila v vrtec ter vzgojiteljice s solzami v očeh prosila, naj ju rešijo iz rok grobega očeta.
JUNIJ VELJA ZA NAJBOLJ KRITIČNI MESEC
V Palčici na leto sprejmejo okoli 50 otrok. Letošnjega junija so sprejeli 16 otrok, kar predstavlja eno od najvišjih številk sprejetih malčkov na mesec. Poletni meseci so tudi najbolj kritični za člane družine, saj takrat zaradi dopustov preživijo več časa skupaj, in to v okolju, ki je pravcati sod smodnika, kjer negativna čustva rada eksplodirajo.
Otroci so nameščeni tri tedne. Dlje časa jim ne nudijo strehe nad glavo, saj bi se po tem obdobju preveč navezali na strokovno osebje. Iz kriznega centra gredo običajno k rejnikom, le pet do deset odstotkov se jih vrne domov.
STARŠI NAJPREJ ŽRTVE, NATO STORILCI
Na vprašanje, kje tičijo vzroki, da se starši znašajo nad tako majhnimi in nemočnimi otroki, sogovornica odgovarja, da običajno v ponavljanju družinskih vzorcev. Starši, ki so bili sami žrtve različnih zlorab, se potem prelevijo v storilce. V to jih ponavadi vodi dejstvo, da niso sami predelali travm ter imajo zato hude čustvene in vedenjske motnje. »Slovenci smo še vedno preveč tolerantni do nasilja in ga premalo prijavljamo. Ne zavedamo se, da s tem lahko rešimo otrokovo življenje. Govorimo o otrocih, ki so stari do šest let in ki si nikakor ne morejo pomagati sami«, sklene Manuela Ham.
