Oktobra lani objavljena zgodba 26-letne Mariborčanke Maje Edelsbruner, ki je, kot je dejala, delala v slabih delovnih pogojih, poleg tega pa ji tamkajšnje podjetje Florina Vrtni centri (nekdanji delodajalec, op. p.) dolguje štiri mesečne plače, dva regresa in plačilo prispevkov v višini okoli 6500 tisoč evrov, je sicer doživela epilog na sodišču, vendar, kot kaže, ni edina.
VSAJ PLAČE
Njeni zgodbi se je zdaj »pridružila« še Anita Rižnik, še januarja zaposlena v Florini Vrtni centri . »Morala sem jim zagroziti z mediji in tožbo, če ne bom dobila izplačanega, kar mi pripada. Vsega še nisem dobila. Še vedno mi dolgujejo prispevke. Izplačane imam vsaj plače, sem pa o tem seznanila tudi pristojne službe,« je pojasnila Rižnikova, ki pravi, da je, zanimivo, dobila izplačilo plače iz družbe Florina in ne iz Florina Vrtni centri, kjer je bila zaposlena.
SAMO ŠE PO PRAVNI POTI
Pripoved Rižnikove je po mnenju Edelsbrunerjeve nadvse podobna njeni. »Ko sva si izmenjali telefonski številki, je najin pogovor trajal več kot pol ure. Ugotovili sva, da se prenekatere zadeve nadvse ujemajo,« doda Edelsbrunerjeva, ki stik s prejšnjim podjetjem »ohranja« samo po pravni poti. »Dokaze in preostale stvari, povezane s tožbo, sem predala odvetniku, saj sem imela s strani delovnega sodišča v Mariboru odobreno brezplačno pravno pomoč.
Minilo je več mesecev, in ko sem najmanj pričakovala, sem kar naenkrat prejela pismo tega sodišča s sodbo, ki me je razveselilo. Sodba (hranimo je v uredništvu, op. p.) je bila v mojo korist in po podatkih, ki jih imam, se bivši delodajalec nanjo ni pritožil ter ves čas sploh ni odgovarjal na pozive z delovnega sodišča. Po mojem je priznal vso krivdo, za katero je tudi odgovoren,« z grenkim priokusom ugotavlja Edelsbrunerjeva, ki jo kljub vsem nepravilnostim navkljub veseli dejstvo, da je spoznala sodelavko, ki se lahko s skoraj isto zgodbo pri istem delodajalcu poistoveti z njo. Kljub temu se je odločila za izvršljivost sodbe, o nepravilnostih, ki so se ji zgodile, pa »seznanila« tudi policiste.
ŠLA BO DO KONCA
V petih mesecih, ko je bila zadeva na policiji, jih je večkrat poklicala, po dolgem čakanju jo je policist vendarle razveselil, saj ji je rekel, da se njen primer ni ustavil, ampak je bila ovadba poslana na mariborsko okrožno državno tožilstvo, kjer zadevo preiskujejo. Podjetje Florina Vrtni centri je tudi kazensko ovadila, zdaj pa čaka še na odločitev tožilstva oziroma začetek obravnav med njo in toženim podjetjem.
Ob tem jo preseneča podatek, da lastnica ni več Suzana Kokol, ampak njen mož Franc. »Zelo jezna in razočarana sem nad vsemi pravnimi postopki, kaznimi in podobnim. Ne zdi se mi pošteno in pravično, da lahko delodajalec ostane dolžan znesek plač in regresa, odpravnine ter odškodnine v višini 6500 evrov, na koncu pa moram sama plačevati vse nadaljnje postopke (izvršbe …). Kot da ne bi bilo dovolj, da sem bila brez plač oziroma dohodka. Pričakovala bi takojšnjo pomoč ustanov, ki so pristojne za kaznovanje takšnih nepravilnosti. Vseeno sem odločena, da bom šla do konca. Želim tisto, kar mi pripada,« je poudarila sogovornica in dodala, da je zaradi tega z njo trpela tudi njena družina, s katero živi v podnajemniškem stanovanju. »Žalostno je, da bi meni ali komurkoli drugemu, če ne bi plačala kakšne položnice, takoj zagrozili s tožbo in bi na računu takoj imela izvršbo,« je sklenila Edelsbrunerjeva.
BREZ ODZIVA
Zgodbo smo – kot tudi pri pisanju prvega članka – preverjali v podjetju Florina Vrtni centri. Novinarsko vprašanje smo naslovili tako na upravo podjetja kot neposredno na Franca Kokola. Če smo odgovor v »prvem poskusu« dobili razmeroma hitro, tokrat po več dneh čakanja ni bilo tako.
