Okoli ureditve Jernejevega kanala v Seči vlada nered. Videti je, kot da tam lahko vsak dela vse, po drugi strani pa nihče ničesar. Iskanje rešitve je tema, s katero se ukvarjajo cele generacije, vendar podoba kanala ostaja zanemarjena. Ob sprehodu do rta Seča lahko opazimo številne zapuščene in potopljene barke ter uničene lesene pomole. To je kanal s številnimi nelegalnimi privezi, kjer imajo barke v večini zasidrane domačini, vendar tudi »celinci«. »To je vse na črno. Nihče trenutno ne more reči, kaj lahko narediš ali pa česa ne bi smel. Svojo barko imam parkirano že več let in bi se z ureditvijo strinjal. Vendar ne pozabimo, da je to naš kanal, zato je prav, da dajo prednost domačinom,« nam svoj pogled na problematiko pojasni prebivalec, ki živi v neposredni bližini kanala.
Andrej Sovic: "Strah me je, da bomo raje iskali luknje, kako kaj kršiti, kot pa da bi se končno zavedali, da so soline nekaj najdragocenejšega."
Optimistična Občina Piran
Konkretnih rešitev za ureditev pristanišča je bilo že veliko, Občina Piran pa na ureditev gleda optimistično. Čeprav je kanal zavarovan kot del krajinskega parka in območja Natura 2000, to ni razlog, da se ga ne uredi. »Varstveni sistem ni tak, da bi to onemogočal. Strah me je, da bomo, tudi če se bomo lotili urejanja, raje iskali luknje, kako kaj kršiti, kot pa da bi se končno zavedali, da so soline nekaj najdragocenejšega, kar imata Slovenija in občina,« je na srečanju o problematiki kanala v prostorih krajevne skupnosti Lucija povedal Andrej Sovic, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline. Podžupanja Meira Hot je jasno poudarila, da je to državna sramota v občini in da je bila okvirna vrednost ureditve pristanišča ocenjena na 15 milijonov, zato bodo zdaj denar skušali dobiti na razpisu.
Za kolesarje in pešce
Rešitev za kanal predstavlja poglobitev, ureditev mostovža in privezov ob njem, poskrbeli pa bi tudi za ustrezen prometni režim, saj bi to naravno dragoceno področje prepustili kolesarjem in pešcem. Po grobih ocenah je tam trenutno tudi do 380 plovil, urejeno pristanišče pa jih v prostorskem aktu predvideva 250. Da so že začetni koraki, torej odstranitev potopljenih bark, dolgi, pa je na srečanju s svojo izjavo potrdil tudi inšpektor Raul Cotič, ki je povedal, da odstranitev ni v pristojnosti inšpektorata za okolje oziroma da potopljeno plovilo ni odpadek. Tukaj pa se začne prelaganje odgovornosti, saj naj bi za to poskrbel inšpektor za pomorstvo. Andreja Humar, vodja civilne iniciative Seča, upravičeno zaključi: »Upam, da bom vsaj kot pranona doživela ureditev tega kanala.«
