Svet

Bo Grčija uvedla vzporedno valuto?

STA/M.J.
6. 7. 2015, 19.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Po vseh potezah grške vlade si je kljub odločni podpori ljudstva težko predstavljati kompromis Grčije in posojilodajalcev, najverjetnejša scenarija sta grexit in ponovna uvedba drahme ali uvedba vzporedne valute, je za STA ocenila analitičarka nemške fundacije Bertelsmann Stefani Weiss. Tako se lahko vse skupaj konča kot Pirova zmaga, je opozorila.

Reuters

Izid nedeljskega referenduma po analitičarkinem mnenju resnično krepi položaj vladajoče Sirize in s tem prizadevanja, da bi se otresli reform, ki jih terjajo mednarodni upniki, a žal si je težko predstavljati, kako bi lahko grška vlada po minulih potezah izkoristila močno podporo Grkov za sveža posojila, ki jih nedvomno potrebuje.

Odstop finančnega ministra Janisa Varufakisa je po njeni oceni mogoče razumeti kot znamenje, da je premier Aleksis Cipras zdaj pripravljen umiriti grško pogajalsko taktiko - če je ta v resnici sploh kdaj obstajala - v manj konfrontacijski stil. "A ne gre več za vprašanje sloga, temveč za zagotavljanje vsebine," je opozorila.

Eden od mogočih scenarijev je, da se obe strani vrneta k pogajanjem in najdeta kompromis, ki pa se zdi izjemno težko predstavljiv, potem ko so Grki zapustili pogajanja in se odločili za referendum. Vprašanje je, kaj lahko Grčija za želeni boljši kompromis ponudi, česar ni mogla ponuditi pred referendumom, izpostavlja analitičarka.

"Moj občutek je, da se tako grška vlada kot tisti, ki so na referendumu glasovali 'ne', ne zavedajo dejstva, da so tudi vse druge članice območja evra demokracije ter da obstajajo omejitve pri ponujanju svežega denarja njihovih davkoplačevalcev," je poudarila Weissova.

Na vprašanje, kaj je po odločnem grškem referendumskem "ne" ponudbi institucij posojilodajalcev za nadaljnjo finančno pomoč v zameno za reforme najverjetnejši scenarij, analitičarka odgovarja: "Če že ne grexit in ponovna uvedba drahme, potem uvedba vzporedne valute."

Slika volje preostalih volivcev v državah v območju evra, zlasti Nemcev, sicer po njenih besedah ni zelo jasna. Mnogi po analitičarkini oceni menijo, da lahko valuto deliš le, če se vsi držijo določenih pravil, ter so siti grških ovinkov. To velja zlasti za države, revnejše od Grčije, in za tiste, ki so šle same skozi reševalni program, kot so Portugalska, Španija in Irska.

Po drugi strani si po njenih navedbah mnogi zastavljajo vprašanje, ali se model neoliberalne tržne ekonomije še splača. V kruti globalni konkurenci se po analitičarkinih besedah morda približujemo zgodovinski prelomnici, ko se naš življenjski standard preprosto ne bo več izboljševal ter bomo morali sprejeti in se prilagoditi socialnemu in gospodarskemu zatonu Evrope.

Weissova je sicer prepričana, da EU z gospodarskega vidika lahko obvlada grexit. "Druga zgodba pa so politični stroški. Te je veliko teže oceniti in seveda bi bil to vsaj začasno udarec za evropsko idejo in pričakovanja, da nas bo skupna valuta tesneje povezala," je sklenila analitičarka.