Več kot 60 informatorjev, strokovnih sodelavcev na centrih za socialno delo, (CSD) bo kmalu ostalo na cesti.
Zaposlila pa jih je država leta 2012, ko so na centrih uvajali nov informacijski sistem. Ta je bil uveden tako na hitro in nepremišljeno, da so postale čakalnice centrov ozka grla, ki jih zaposleni enostavno niso več mogli obvladati.
Famozna inovativna doktorska shema
Shema iz leta 2011 naj bi nadomestila sistemsko urejeno financiranje doktorskega študija, ko je vsak študent dobil plačane vsaj pol šolnine. Od sheme ni ostalo nič. Kdor hoče danes vpisati doktorat, ga mora plačati iz svojega žepa, država, ki tako rada govori o “družbi znanja” pa se s tem ne obremenjuje.
Katastrofa že avgusta
V zmedi, ki jo je povzročilo takšno lahkomiselno uvajanje sistema in igračkanje z usodami ljudi, so informatorji »reševali življenja« tako zaposlenim kot prosilcem za socialno pomoč. Naval prosilcev so obvladali, tako da so delovali kot semaforji, ki so usmerjali ljudi. Skupaj z njimi so pogledali, v kakšni stiski so, kateri obrazec morajo izpolniti, jim ga pomagali izpolniti in jih napotili do pravega okenca.
Praviloma imajo centri vsako leto dva navala, ko se močno poveča število vlog, enega ob koncu koledarskega leta in drugega konec avgusta. Čez slaba dva meseca se tako spet bliža prava mala katastrofa in brezobzirnost države bo ponovno zasijala v polni luči. Ministrica Anja Kopač Mrak si je nad vsem skupaj že umila roke, češ da gre za evropska sredstva, na katera ona nima vpliva. Pa je res tako? Da gre za začasna in namenska sredstva, ki se bodo nekega dne iztekla, je bilo jasno že prav od začetka. Težava zaradi tega, ker se je ministrstvo sprenevedalo, da ne obstaja, ni bila nič bolj rešena, zdaj ko je postala situacija kritična, pa spet pravijo, da stvari niso v njihovi pristojnosti.
Dve hitrosti
Ozadje nam je pojasnil Mitja Svete, doktorski študent socialnega dela in nekdanji sodelavec kriznega centra CSD Koper. »Informatorje so morali uvesti, sistem bi se drugače sesul. Ljudje so ob uvedbi novega sistema delali ob sobotah in nedeljah, pogosto neplačane nadure,« je povedal Svete. Sicer pa je sociala že tako na udaru in že zadnjih nekaj let nepretrgoma izgublja število zaposlenih. Kot pravi Svete, to poteka na več različnih načinov, prek neposrednih rezov in pa prek bolj domiselnih in »mehkih« metod. Na primer prek ukinjanja sistematiziranih delovnih mest – ko se nekdo upokoji, država enostavno ne odobri nove zaposlitve. Posledično tudi znotraj CSD-jev velja sistem dveh hitrosti. Na eni so, tako Svete, ljudje, ki so se zaposlili še v času Jugoslavije ali pa v tako imenovani »zlati dobi LDS«. Na drugi pa tranzicijska in krizna generacija.
Mitja Svete, doktorski študent socialnega dela Informatorji so nujno potrebni za nemoteno delovanje centrov za socialno delo, ministrstvo pa se spreneveda, kot da bi šlo za enkraten projekt.
Pritlehni način
Prav krizna generacija pogosto opravlja najbolj »umazana« dela, čeprav je to od centra do centra lahko zelo različno. Njihove pogodbe za določen čas se nenehno podaljšujejo. Že tako so socialni delavci praktično najslabše plačani v celotni javni upravi, poudarja Svete. Manever z evropskimi sredstvi pa je po njegovem skrajno prozoren in pritlehen način odpuščanja, za katerega bi ministrstvo moralo prevzeti odgovornost, pa je ne. Podobno kot pri samostojnih podjetnikih, ki za naročnika opravljajo delo, ki bi terjalo pogodbo o zaposlitvi, pa jih ti, ko jim ustreza, »odpustijo« tako, da jim ne dajo novega naročila, se ministrstvo tu obnaša do informatorjev. Ti so nujno potreben del za nemoteno delovanje centrov za socialno delo, ministrstvo pa se spreneveda, kot da bi šlo za enkraten projekt. V tem duhu bi na ministrstvu lahko rekli samo še: »Bilo je lepo, dokler je trajalo.« Vendar to ni osamljen primer.
Tudi na področju visokega šolstva so evropska sredstva vse pogosteje priročen izgovor za proračunske reze. Spomnimo, leta 2011 je visokošolsko ministrstvo in takratni minister, Gregor Golobič, vpeljalo tako imenovano »inovativno doktorsko shemo«. Seveda se je tudi njej čas že iztekel in tudi po njej ni ostalo prav ničesar …
