Novice Svet24

Sumljivi pogoji so obkrožali že prodajo letališča Jožeta Pučnika, država pod vlado Alenke Bratušek je namreč na ključni seji izgubila glasovalne pravice, med drugim se je zato ustavila gradnja drugega terminala. Stvar ne bi bila nenavadna, če si manjšinski delničarji, v nenadni odsotnosti državne večine, ne bi izplačali privarčevanih sredstev za terminal in tako sesuli poslovno strategijo.

STA

Štajerska ločena od svoje banke

Pred dnevi je premier Miro Cerar pozdravil prodajo NKBM. Sistemski banki štajerske smo se davkoplačevalci odrekli za kanček denarja, ki smo ga vanjo vložili v nepreglednih dokapitalizacijah. Iztrgali smo jo iz požiralnika slabih kreditov in predali ameriškemu skladu Apollo ter EBRD, ki odkrito napovedujeta, da bosta racionalizirali poslovno prakso, banko pa nato prodali naprej. Komu, bomo vedeli čez 5-10 let, sporočajo novi lastniki.

Telekom gre Nemcem

Sporna in nezaključena je prodaja Telekoma, v preteklih letih je vsesal hčerinski Mobitel, zdaj v tem paketu prodajajo dva naravna monopola. Enega smo s samoprispevki začeli graditi po drugi svetovni vojni, drugi je bil na davkoplačevalske stroške postavljen v devetdesetih.

STA

Potem ko je tednik Mladina poročal, da je favorit za nakup Deutsche Telekom, je ta presenetljivo umaknil ponudbo. Pobudo je prevzel Cinven, britanski sklad rizičnega kapitala, ki se prav tako ukvarja s prestrukturiranjem nasedlega in prodajo naprej. Še en grobar, tokrat brez razloga. Menda samo opravlja umazano delo in ga pripravlja za prodajo Deutsche Telekom, trdijo Mladinini viri.

V NLB-ju bi ohranili kontrolni delež

Zdi se, da nič ne bo ustavilo niti delne privatizacije sistemske NLB. Vladajoči liberalci se očitno zavedajo vsaj, da mora država obdržati nekaj investicijske moči, če naj bo vredna svojega imena. 25 odstotkov delnic NLB-ja bo tako ostalo v njeni lasti oziroma bolje rečeno v lasti strank, ki zaradi demokracije lahko imenujejo upravo in njene nadzornike. Za ostalo naj bi se potegovali Deutsche Bank in Commerzbank, trdijo naši viri. Javnost se je do nedavnegaa upravičeno spraševala zakaj banke ne kreditirajo gospodarstva, pred dnevi pa se je razgalila še ena skrivnost: cenzuriran dopis iz Evropske komisije, ki obema sistemskima bankama prepoveduje kreditiranje z obrestno mero nižjo od sedem odstotkov, ju torej efektivno dela nekonkurenčni.

Obveze do EU

Cerar trdi, da se privatizacija seznama petnajstih ne more ustaviti, pri čemer se sklicuje na sklep državnega zbora z dne 21. 6. 2013, ko je koalicija pod vodstvom Bratuškove sklenila, da se bo seznam petnajstih podjetij prodal. Cerar trdi, da je na izvedbo privatizacije vezana mednarodna verodostojnost Slovenije, saj da so to prevzete obveznosti do EU, pri čemer je bilo v preteklosti enigma, s čim. Sklep DZ je namreč le politični sklep, ki bi ga Cerar s svojo večino zlahka izničil in tako ustavil privatizacijo, a tega ne stori. Zakaj? Po naših podatkih naj bi bila Slovenija s tajnim dokumentom pogodbeno vezana na dokončanje privatizacije. Diplomatski viri iz Bruslja, ki za podlago navajajo francoske obveščevalne podatke, trdijo, da je privatizacijo obljubil nekdanji premier Janez Janša. In to ne komurkoli, temveč nemški kanclerki Angeli Merkel, svojo obljubo pa naj bi tudi podpisal.

Reuters

Slovensko gospodarstvo obljubljeno Merklovi?

»V ospredju pogovorov sta boj proti dolžniški krizi v območju z evrom ter krepitev gospodarskega sodelovanja med državama - predvsem pregled možnosti za morebitne nove nemške investicije v Sloveniji ter krepitev sodelovanja na infrastrukturnem področju,« je glede uradnega dvostranskega obiska poročala STA 9. maja 2012. Na srečanju naj bi Janša obljubil privatizacijo, ki jo spremljamo zdaj, določil pa je tudi kupca – kapital izključno nemškega porekla in izrinjanje francoske konkurence. Janša naj bi Merklovi takrat prisegel, da bo Slovenija krizo reševala po nemškem modelu, poleg varčevanja to predvideva tudi popolno privatizacijo gospodarstva.