6. julij: Evropo čaka dan številnih srečanj, na katerih bodo voditelji ocenjevali posledice grškega referendumskega "ne" in iskali možne poti naprej. Sestala se bo delovna skupina članic območja evra, ki pripravlja srečanja finančnih ministrov držav z evrom, medtem ko srečanje evroskupine še ni predvideno.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande se bosta pogovarjala v Parizu ob delovni večerji. Italijanski premier Matteo Renzi se bo zjutraj sestal z ministrom za gospodarstvo Pierom Carlom Padoanom, o Grčiji pa bo razpravljala tudi španska vlada.
Evropska centralna banka bo morda odločala o grški prošnji za povečanje obsega nujne likvidnostne pomoči grškim bankam (ELA).
7. julij: Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk bo o situaciji v Grčiji spregovoril v Evropskem parlamentu. Vrata bodo na ta dan po napovedih znova odprle vse grške banke, trgovanje naj bi znova steklo na borzi v Atenah.
10. julij: V plačilo zapade za dve milijardi evrov grških zakladnih menic, ki so sicer večinoma v lasti grških bank. Država bi predvidoma za poplačilo morala izdati nove kratkoročne dolžniške vrednostne papirje. Ta termin bo predvsem pomemben za bonitetno oceno Grčije pri mednarodnih bonitetnih hišah.
13. julij: V plačilo zapade novih 455 milijonov evrov dolga Grčije Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).
17. julij: V plačilo zapade še za milijardo evrov grških zakladnih menic.
20. julij: Izteče se rok, do katerega morajo Atene vrniti okoli 3,5 milijarde evrov dolga ECB. Če Grčija tega dolga ne bo pravočasno poplačala, ECB po mnenju strokovnjakov grškim bankam ne bo mogla več nuditi nujne likvidnostne pomoči.
