Premier je poudaril, da današnja razprava vrha ne sme biti osredotočena le na kvote in število beguncev, ampak na celovit pristop k obvladovanju migracij. Ključno je, kako osebam, ki izpolnjujejo pogoje, torej beguncem, zagotoviti ustrezno pribežališče, kako jih ustrezno obravnavati, jim omogočiti integracijo in ob tem zagotoviti varnost, je pojasnil. Slovenija bo na podlagi načela solidarnosti in iz humanitarnih vzgibov zagotovo sprejela določeno število beguncev, zagotovo se bomo potrudili, da jih poskušamo ustrezno sprejeti in integrirati, je zatrdil premier. "O številkah danes še ne bi govorili," je dejal in dodal, da Slovenija za zdaj vztraja pri načelu prostovoljne odločitve, bo pa svoje zaveze nedvomno izpolnila. "Slovenija ima posluh za to, želi biti solidarna in izkazati svojo humanitarno noto, a da se ob tem upoštevajo načela varnosti, ki jih je treba zagotoviti v naši državi," je izpostavil.
Več notranje solidarnosti
Voditelji članic unije so konec aprila na kriznem sestanku o begunski krizi v Sredozemlju, sklicanem po najhujšem brodolomu doslej, v katerem je umrlo več kot 800 ljudi, sprejeli politično obljubo o več notranje solidarnosti, a konkretnim zavezam so se izognili. Evropska komisija je nato predlagala obvezne kvote za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Slovenija naj bi sprejela 297 oseb iz Italije in 198 iz Grčije, torej skupaj 495 oseb. Komisija je predlagala tudi preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so zunaj unije. Slovenija naj bi jih sprejela 207. A že od aprila je jasno, da ideja obveznih kvot, vsiljena iz Bruslja, nima podpore med članicami unije, pravijo v EU.
Dva tabora
Članice so razdeljene na dva tabora: prvi vztraja pri prostovoljni solidarnosti z Italijo in Grčijo, drugi je pripravljen podpreti obvezne kvote, a se ne strinja s predlaganimi merili. Danes naj bi voditelji potrdili krovno številko beguncev, ki jih bo sprejela EU, pri čemer naj ne bi spreminjali predloga komisije, podrobnosti pa naj bi bile dorečene pozneje. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes ponovil, da je treba dogovor doseči do konca julija. EU želi zagotoviti uravnotežen pristop, ki bo temeljil na treh stebrih: solidarnosti in odgovornosti pri obravnavi beguncev, ustrezni ureditvi vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, in krepitvi odnosov s partnerskimi državami izvora in tranzita.
Na kocki je tudi ena od štirih temeljnih svoboščin v EU - prosto gibanje oseb po schengenskem prostoru brez nadzora na notranjih mejah.
