Novice Svet24

Reuters

Islandija se je leta 2008 čez noč soočila s propadom bank in ogromno bančno luknjo. V zameno za pomoč Mednarodnega denarnega sklada se je zavezala reformam in obširni privatizaciji, ki so močno spremenile življenje državljanov, podobno kot se sedaj dogaja Grčiji, je na današnjem tretjem popoldnevu za korporativno integriteto v poslovni praksi na ekonomski fakulteti v Ljubljani dejala Jolyjeva.

Da bi postal ribič, po njenih besedah na Islandiji potrebuješ štiri leta trdega dela, da postaneš bančnik, pa tri tedne usposabljanja. Zadovoljna je, da so vsi nekdanji vodilni v islandskih bankah, odgovorni za zlom sistema, sedem let po začetku preiskave v zaporih. To je bilo po njenem mnenju mogoče le zato, ker so državljani terjali odgovornost, politiki pa jim niso mogli oporekati.

Ob začetku preiskave bančnega sistema Islandija ni imela nobeni primerljivih predhodnih izkušenj, preiskovalci se dotlej še niso srečali s podobnimi primeri, na sredini preiskave pa je v njej sodelovalo več kot 80 ljudi, večinoma mladih in predvsem tujcev. "Islandija ima tako malo državljanov, pa še ti se med sabo večinoma vsi poznajo," je Jolyjeva opisala težave pri iskanju preiskovalcev. Poudarila je, da so za učinkovito preiskavo bančne kriminalitete potrebni predani preiskovalci in trden sodni sistem na vseh ravneh.

Posojila odobrena na podlagi političnih vezi, poznanstev in nepotizma

O slabih bančnih praksah v slovenskem bančnem sistemu je spregovorila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Izpostavila je, da so v okviru inšpekcijske skupine pri pregledu delovanja bančnega sistema ugotovili, da so bila posojila velikokrat odobrena kljub pomanjkljivi dokumentaciji in nezadostni analizi kreditojemalcev. Dodala je, da so bila nekatera posojila očitno odobrena na podlagi političnih vezi, poznanstev in nepotizma.

V Sloveniji se s preiskavo bančne kriminalitete zadnja tri leta ukvarja tudi višji državni tožilec Jože Kozina, ki je opisal težave v preiskavi. "Ker gre za izjemno težek problem, smo se odločili, da pred jesenjo, ko bodo sprejete nekatere večje odločitve, obiščemo vse večje banke v Sloveniji," je dejal. Na ta način želi specializirano državno tožilstvo ugotoviti, kako bančniki razumejo mejo med običajno poslovno prakso in kaznivimi dejanji.

"Ključna napaka države je bila, da je pokrila vse izgube bank in jim dala potuho, račun pa bo izstavljala še našim vnukom," je ocenil tožilec. Prav te banke pa po njegovem mnenju sedaj niso prav zagrizene za iskanje krivcev, saj so svoje težave že rešile.