Žlendra, ki je mladost preživel v Srbiji, obtožnica bremeni kaznivega dejanja umora iz koristoljubja, saj naj bi 9. oktobra 1993 sodeloval pri zločinu, v katerem so v Beogradu pod streli Radovana Joksića padli lastnik enega od butikov Nebojša Salatić, njegova partnerica Slavica Kovačević in njun mladoletni nečak. Ker je Žlender srbskim sodnim organom nedosegljiv, postopek pelje mariborsko tožilstvo.
Že obsojeni Joksić, ki v Srbiji prestaja 40-letno zaporno kazen, je Žlendra najbolj obremenil, potem ko je policistom in tožilcem povedal, da naj bi vodja akcije prav takrat 21-letnik, po očetu tudi slovenski državljan. Tudi ob današnjem pričanju je zatrdil, da se sam s kriminalom pred tem ni nikoli ukvarjal, na žrtve pa da je streljal na ukaz Žlendra.
Ob tem je izpovedal, da sta v stanovanje Salatića odšla z namenom, da od njega za nekega upnika izsilita okoli 250.000 nemških mark dolga, a Joksić naj ne bi upnika nikoli poznal. Ko sta bila v stanovanju, naj bi mu Žlender kmalu ukazal "Streljaj, kaj čakaš. Mrtva usta ne govorijo". Ob tem je zatrdil, da tja nista šla z namenom, da morita, njegov ukaz pa je po vojaško ubogal, saj je le malo pred tem prišel z bojišča.
Mariborsko sodišče oziroma sodni senat pod vodstvom Tanje Rot ima še vedno težave pri vabljenju ostalih prič, med njimi tudi Nebojše Titelca in Aleksandra Stankovića, ki sta med streljanjem čakala v avtu in bila pozneje oproščena obtožb. Slednji se je za današnjo videokonferenco opravičil, bo pa na voljo menda po 20. juliju.
