Omenjeno ministrstvo je 26. maja dalo v javno obravnavo osnutek Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter upravljanju in urejanju pokopališč. Osnutek zakona v 8. členu ponuja štiri možne ureditve pogrebne dejavnosti, in sicer kot pretežno gospodarsko javno službo, pretežno tržno dejavnost, kot tržno dejavnost z minimalnim obsegom storitev v domeni javne službe in kot pretežno gospodarsko javno službo z možnostjo izbire.
Obstaja možnost, da bodo zakon poslali v ustavno presojo.
Stališče Zbornice komunalnega gospodarstva (ZKG), Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), ki so ga poudarili tudi na včerajšnji novinarski konferenci, je, da je edina možna ureditev, ki jo osnutek predlaga, da se pogrebna dejavnost izvaja kot gospodarska javna služba. Pogrebna dejavnost, ki je predmet javne službe, sicer obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe s prvim prevozom pokojnika, pripravo pokojnika, pogreb z minimalnim obsegom pogrebnih slovesnosti in storitev grobarjev.
»Pogrebna dejavnost je dejavnost širšega družbenega pomena, kar je z odločbo ugotovilo tudi ustavno sodišče, zato je ni mogoče prosto prepuščati trgu.« Mag. Robert Martinčič
Za razliko od nje pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu v javnem interesu, vsebuje prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevoz, upepelitev pokojnika ter pogrebno in pokopališko slovesnost, ki presega minimalni obseg, določen s pogrebnim redom. »Pogrebna dejavnost je dejavnost širšega družbenega pomena, kar je z odločbo ugotovilo tudi ustavno sodišče, zato je ni mogoče prosto prepuščati trgu. Ne samo zaradi pravnega reda, ampak tudi zaradi pietete pokojnikov in odnosa do svojcev, zdravstvenih in sanitarno-higienskih razlogov. Po mojem mnenju je to, da se ta dejavnost izvaja kot gospodarska javna služba, edina sprejemljiva rešitev. Samo gospodarska javna služba namreč tudi omogoča nadzor dejavnosti, cen in posledično dobička. V primeru, da bi se vse skupaj spremenilo v tržno dejavnost, bi se povišale cene in stroški pogreba, najemnine za grobove, poslabšalo bi se stanje pokopališke infrastrukture itd. V takšnem primeru bi šlo za uničevanje pokopališke dejavnosti,« je povedal mag. Robert Martinčič, predsednik Komisije za pogrebno in pokopališko dejavnost pri ZKG, in dodal, da je prosti trg boj za pokojnike in dobiček. Medtem ko recimo gospodarska javna služba zaračunava opremljene krste, tržno usmerjena podjetja posebej zaračunavajo golo krsto, posebej krstno vlogo in tančico itd. »Kot da bi kupil avtomobil, pa bi moral motor kupiti posebej, volan pa posebej,« je ponazoril in dodal: »Ko ti nekdo umre, ne moreš delati raziskave, katero pogrebno podjetje je boljše.«
Tudi predstavnik Skupnosti občin Slovenije in župan občine Miklavž na Dravskem polju Leo Kremžar je bil oster in jasen: »Nihče ne sme služiti z nesrečo drugih.« Dejal pa je še: »Nedopustno je, da bi izvajalci pogrebnih storitev zaradi težnje po dobičku lahko opravljali pogrebne slovesnosti s poljubnim številom pogrebcev, brez minimalne pogrebne opreme in infrastrukture za opravljanje te dejavnosti.« Po njegovem mnenju obstaja možnost, da bodo zakon poslali v ustavno presojo. Zdaj veljavni zakon je sicer iz leta 1984.
