Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila Bojana Muršič (SD), je SD skupaj s podporo drugih strank leta 2011 vložila novelo stanovanjskega zakona, ki je najemnikom v hišniških stanovanjih omogočila odkup stanovanja pod enakimi pogoji kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.
A je le po sedmih mesecih veljave omenjene novele Zujf onemogočil uveljavljanje pravic hišnikom, čeprav zakonska rešitev predvidela petletni rok, v katerem bi lahko najemniki uveljavili svoje pravice, je dejala in dodala, da je v tistih nekaj mesecih veljave novele le šest najemnikov hišniških stanovanj uspelo uveljaviti svoje pravice.
Hišnikom so bile pravice po mnenju SD odvzete na ustavno sporen način. "Predlagamo, da se vsem najemnikom v hišniških stanovanjih, ki nimajo rešenega stanovanjskega problema, torej nimajo lastnega stanovanja ali hiše, ponovno omogoči pod enakimi pogoji in v roku uveljavljanje pravic, ki so jih pridobili leta 2011," je še dodala Muršičeva.
Poslanec ZL Franc Trček je poudaril, da se je "tej skupini dvakrat zgodila krivica": prvič s t.i. Jazbinškovim zakonom, nato z Zujfom, ki je povozil novelo stanovanjskega zakona. "Upam, da bodo tudi ostale stranke v parlamentu, ki niso pristopile k tej pobudi, dojele to dvojno krivico i da to čim prej ustrezno rešimo," je dodal.
Tudi poslanec ZaAB Jani Möderndorfer je ocenil, da je čas za popravo krivice. Ob tem je dodal: "Upam, da smo tako zreli, da ni treba, da čakamo, da stvar pripeljemo do ustavnega sodišča ali evropskega sodišča za človekove pravice."
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
Predlog novele najemnikom hišniških stanovanj daje materialne ugodnosti, ki se lahko koristijo ob reševanju stanovanjskega vprašanja z lastniškim stanovanjem ali hišo bodisi ob uveljavljanju pravice do subvencije, če za najem plačujejo tržno najemnino.
Kot izhaja iz predloga novele zakona, naj bi bilo v Sloveniji še približno 70 hišnikov, ki bi želeli rešiti svoje stanovanjsko vprašanje. Če bi se vsi odločili za koriščenje ugodnosti za nakup drugega lastniškega stanovanja, bi morala država v ta namen skupno nameniti 2,5 milijona evrov - ob predpostavki, da bi država za posamezen nakup prispevala približno 35.700 evrov.
Ob upoštevanju znižanja cen nepremičnin od leta 2011 do 2014 bi se obveznost države znižala. Tako bi za nakup 70 drugih lastniških stanovanj namenila približno 2,08 milijona evrov.
Hišnikom, ki so sklenili najemno pogodbo za hišniško stanovanje pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona leta 1991 in v stanovanju še prebivajo že po veljavni zakonski ureditvi, pripada subvencija, če za najem plačujejo tržno najemnino. Sredstva za subvencioniranje zagotavlja državni proračun.
