Občina Šentrupert je bila pred dvema letoma povabljena v projekt Remida, ki združuje energetsko pametna mesta v Sredozemlju. Gre za projekt, ki ga 85-odstotno sofinancira EU, v njegovem okviru pa so pripravili tudi študijo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za naselje Šentrupert. Zdaj so izbrali najugodnejšo različico (izdelali so sicer tri), ki predstavlja izhodišče za razgovore s potencialnimi uporabniki.
Župan Rupert Gole pojasnjuje, da bi daljinsko ogrevanje uredili le v Šentrupertu, med drugim bi zajeli šolo, župnišče, lokale in načrtovano novo naselje na vzhodni strani kraja, kjer je predvidena kotlarna. »Vse preostalo je ekonomsko neupravičeno, kajti na vsak meter vročevoda je treba zagotoviti določeno število priključkov,« dodaja.
Prednost tovrstnega ogrevanja je prav lesna biomasa kot obnovljivi vir energije.
Projekt želijo izvesti skupaj z obnovo vodovoda in izgradnjo kanalizacije, saj bi to pomenilo racionalizacijo stroškov. Idejni projekt za gradnjo kanalizacije je pripravljen, pridobiti morajo še gradbeno dovoljenje, prav tako za gradnjo daljinskega ogrevanja, dela pa bi lahko začeli prihodnje leto ali leta 2017.
Naložba je ocenjena na 800 tisoč evrov, obetajo si polovico nepovratnih sredstev. »Polovico pa nameravamo zagotoviti z zasebnim vlagateljem, po vsej verjetnosti bo to javno podjetje Energetika Šentrupert ali morda kakšen drug koncesionar, tako kot so to izvajali v marsikateri drugi občini,« razlaga Gole in dodaja, da se bodo zdaj pogovarjali z vsemi potencialnimi uporabniki: »Kar nekaj interesa je že bilo izraženega in s tem lahko nadaljujemo koncept lokalne samooskrbe s toploto iz lesne biomase.«
Plačilo z lesom
Prednost tovrstnega ogrevanja je prav lesna biomasa kot obnovljivi vir energije, ob tem je osnovni koncept usmerjen v njeno pridobivanje iz lokalnega okolja, pojasnjuje svetovalec za energetske projekte Tomaž Zver. »Drugi vidik je seveda ekonomski. Vemo, da ogrevanje na lesno biomaso, sploh v sistemu daljinskega ogrevanja, kjer imamo centralno kotlovnico in potem toplovod do objektov, pomeni tudi prihranek pri ogrevanju. Če ga primerjamo z ogrevanjem na kurilno olje, je lahko prihranka tudi od 20 do 30 odstotkov,« pravi Zver in dodaja, da je pomembna prednost tudi kakovost ogrevanja: »Uporabnik v hiši nima nobenega grelnega telesa, ni ropota, ni prahu, ni dimnika. Preprosto pritisneš na gumb in se ogrevaš.«
Župan ob tem med prednostmi navaja še, da uporabnikom ni treba skrbeti za dobavo energenta, prav tako pa razvijajo model, po katerem bi lahko lastniki gozdov s svojo biomaso sodelovali pri plačilu toplote.
