Mramor je na mednarodni konferenci o gospodarskih izzivih Slovenije danes v Ljubljani spomnil, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) dokončno odločitev o prodaji največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja na vlado preložil zaradi dveh vidikov prodaje - delitve tveganj v zvezi s sodnimi spori in konkurenčnimi postopki, ki tečejo zoper Telekom, in vprašanja, ali je britanski investicijski sklad Cinven strateški lastnik.
Kot je pojasnil minister, se jim še ni uspelo sestati in pogledati, kako naprej, zato tega ni mogel podrobneje komentirati. "Lahko pa rečem, da to ni ravno v skladu s tistim, kar je bila logika ustanovitve SDH," je dejal in dodal, da bi morale biti strokovne odločitve v skladu s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj glede korporativnega upravljanja ločene od političnih. "Kar naj bi bila strokovna odločitev, se zdaj prelaga na politično, ampak smo tam, kjer smo," je sklenil.
Stališče ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja je podobno Mramorjevemu. "Gre za to, da je odločitev o prodaji podjetja, kot je Telekom, izrazito strokovno odločitev. Naloga vlade je, da spremlja to, da so postopki izvedeni transparentno in strokovno, kar je tudi naredila. Menim pa, da ni prav, da se o tem odloča na politični ravni," je ocenil ob robu današnje mednarodne konference o gospodarskih izzivih Slovenije, ki jo v sodelovanju s STA organizira predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro in socialni dialog, postopka prodaje Telekoma na dogodku ni želel podrobneje komentirati. Kot je dejal, Evropska komisija ne komentira podrobnosti privatizacijskega procesa posameznega podjetja. To je po njegovih besedah vprašanje za slovensko vlado. "Komisija pozdravlja namero vlade in seznam 15 podjetij (za privatizacijo), tudi Telekoma, vendar se mora vlada odločiti, kako naprej," je dejal.
