Novice Svet24

Potem ko so gradnjo novega objekta za obdelavo odpadkov, tako imenovane sortirnice, v mariborski Snagi zaupali podjetju Kostak iz Krškega, se v štajerski prestolnici pojavljajo številni pomisleki.

Tudi zato ker je naložba precej dražja, kot jo je prav to podjetje opravilo v Krškem. V Mariboru naj bi zanjo odšteli 12,5 milijona evrov. Na to je med drugim že opozoril prvi mož Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer, ki o smotrnosti naložbe, kot pravi, upravičeno dvomi. »Opravil sem izračune, ki so pri predvidenih in izredno optimističnih 30.000 tonah, in ti kažejo, da je zadeva precenjena. Treba se je namreč zavedati, da se količina odpadkov ne samo v Mariboru, ampak tudi drugod manjša, saj je bila lani le še 25.500 ton. To samo še dodatno zvišuje ceno na enoto,«je prepričan Auer.

Svet24

Dodaja, da hiter in ekonomsko logičen izračun kaže, da je preračunan strošek po toni več kot 130 evrov, realen pa vsaj 145 evrov po toni. »Izhajam še iz dejstva, da ste predvideli med 30- in 55-odstotno 'izsortiranje' reciklatov glede na vhod, praksa pa kaže, da pri mešanih komunalnih odpadkih količina možno 'izsortiranih' reciklatov ne presega 10 odstotkov. Ne gre spregledati tudi podatka, da je trenutna končna cena za tono odpadka 97 evrov na tono,« je razložil Auer, ki se boji, da bodo zneski na položnicah vrtoglave višine. Pričakuje tudi, da bi morala Snaga oziroma občina začeti postopek povrnitve preveč zaračunanih okoljskih dajatev, tako kot ji je naročilo računsko sodišče. Po njegovem bi bilo tudi prav, če bi začeli postopek za razrešitev ene ali več odgovornih oseb.

Objekta različna

Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da tovrstna tehnika ni ne v obsegu ne v elementih enaka tisti iz Krškega. »Gradimo napravo za predobdelavo odpadkov, tehnika bo omogočala avtomatsko izločanje vseh tistih frakcij, ki jih je že danes mogoče preusmeriti v predelavo, hkrati bo omogočala prilagajanje bodočim zahtevam trga, saj so stroji za avtomatsko sortiranje programabilni in s tem prilagodljivi novim razmeram vhoda in izhoda iz naprave,« sporočajo iz službe za odnose z javnostmi.

Gabrijel Toplak

Najpomembnejše razlike so, dodajajo, da med drugim objekt, zgrajen v Krškem, temelji v pretežnem delu še vedno na ročnem sortiranju, ki ga izvaja le en, sicer dvostopenjski avtomatski sortirni stroj, po principu NIR. V prihodnjem objektu, ki bo postavljen v Snagi, je teh strojev šest, trije od teh so dvostopenjski, zaposleni pa bodo opravljali le še nadzorno funkcijo – zagotavljanje nemotenega delovanja stroja, za kar je pri obratovanju potrebnih precej manj ljudi.

Tehnološki kompleks bo zagotavljal visoko stopnjo izločanja reciklabilnih frakcij (v nasprotju s krškim), kar zmanjša količino frakcij za odstranjevanje in energijsko izrabo (za obe je treba ob predaji plačati), medtem pa bo programiranost sortirnih strojev bodočega objekta Snage omogoča prilagajanje sortirnega procesa spremembam pri vhodnih odpadkih. »Objekt za obdelavo odpadkov bo imel pozitiven učinek predvsem za uporabnike, saj se bo na ta način lahko ohranjala cena ravnanja z odpadki; v tem trenutku na njih namreč Snaga neposredno ne more vplivati, saj odpadke predajo prevzemnikom in so odvisni od cen njihovih storitev. Objekt za obdelavo odpadkov bo v prvi vrsti služil potrebam Snage, tehnologija v objektu pa je zasnovana tako, da jim bo omogočala, da bodo iz mešanih komunalnih odpadkov izločili tiste materiale, ki so ponovno uporabni. Na tak način bodo bistveno zmanjšali delež odpadkov, ki bodo ostali za odlaganje, torej skrajno dno evropsko sprejete hierarhije ravnanja z odpadki, posledično bodo prispevali k čistejšemu okolju, saj bodo zaradi manjšega števila prevozov zmanjšali ogljični odtis. Tehnologija jim bo omogočala zagotavljati industriji surovine, ki jih potrebuje. S tem bodo sledili smernicam EU, ki želi spodbuditi predelavo odpadkov, hkrati pa se na evropski ravni pripravlja zakonodaja, ki jim bo narekovala, da iz odpadkov pridobijo čim več sekundarnih surovin. Na osnovi ponudbenih parametrov je bil izdelan investicijski program, ki vsebuje študijo stroškov in koristi ter študijo izvedljivosti. Ker so učinki naprave vezani s pogodbeno odgovornostjo do izvajalca, se lahko po gradnji računa na dolgoročno obvladovanje masnih tokov odpadkov (v zatečenem sistemu je podjetje Snaga odvisna od javnih razpisov in stanja možnosti, cen obdelave ter odstranjevanja na trgu),« razlagajo na občini, kjer so preveč obračunano in pobrano takso na odložene odpadke, ki se nanaša na obdobje 2002–2006, že porabili za sicer pravilno prijavljene programe ravnanja z odpadki, ki jih je financirala Mestna občina Maribor. Slednja je s Snago v skladu z zahtevo računskega sodišča, pojasnjujejo, sklenila pogodbo o poračunu preveč odmerjene takse na odlaganje odpadkov. »Izvajanje pogodbe je bilo vezano na vzpostavitev pogojev, ki bi jih moralo opredeliti ministrstvo za okolje in prostor, in sicer izkazati izdelavo in posredovanje navodil o načinu izvedbe poračuna med zbrano in odmerjeno višino okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov med letoma 2002 in 2006. Ker tega niso izvedli, ne Snaga ne občina nista imeli ustreznih podlag za izvršitev določil pogodbe. Težavo pri vsem še zmeraj povzroča vprašanje, ali je sploh mogoče več pobrano takso vrniti upravičencem (časovni odmik povračila in posledično neobvladovanje preselitev, ukinitev pravnih in fizičnih oseb ipd.),« zaključujejo na občini.

Toda s tovrstnimi pojasnili vsi niso zadovoljni. Ne glede na število sodobnih avtomatskih sortirnih strojev, ki so predvideni v novi sortirnici, pa se prvak LPR Stojan Auer sprašuje, koliko je sploh še uporabnih frakcij v mešanih komunalnih odpadkih, ki se jih na trgu da iztržiti in bi iz tega naslova Snaga lahko ustvarjala dodatne prihodke. »Sploh pa je zanimivo, zakaj nam nihče ne odgovarja s številkami, kar bi tudi upravičilo ekonomičnost investicije,« še dodaja Auer.

sta

Revizija še poteka

Helena Lovše, svetovalka za odnose z javnostmi na računskem sodišču, odgovarja, da ne morejo komentirati konkretnih projektov, katerih izvedba (še) ni bila predmet revizije računskega sodišča, saj ni seznanjeno z vsemi okoliščinami gradnje posamezne gospodarske javne infrastrukture oziroma izvajanja gospodarske javne službe. »Revizija poslovanja Mestne občine Maribor se tudi še izvaja, zato vsebine ugotovitev ne moremo pojasnjevati pred zaključkom revizije, prav tako ne nadaljnjih korakov, ki bodo sledili tej reviziji. Opozorimo lahko predvsem na to, da je zagotavljanje obdelave komunalnih odpadkov obveznost občine, saj gre za obvezno občinsko gospodarsko javno službo, ki jo morajo zagotoviti neodvisno od vprašanja poračuna javnih dajatev,« je dejala Lovšetova in nadaljevala, da je računsko sodišče že v letu 2007 opozorilo na previsoko (nezakonito) zaračunavanje javne dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, največji interes (in s tem pravne možnosti) za zagotovitev poračuna previsokih plačil okoljskih dajatev pa imajo njihovi plačniki, torej uporabniki storitev javnega podjetja Snaga. 

»Računsko sodišče lahko zahteva poračun dajatve (kar je tudi storilo), ali se bo poračun dejansko izvršil, pa je odvisno od Mestne občine Maribor (vključno z mestnimi svetniki pri sprejemanju proračuna), javnega podjetja Snaga in njegovih uporabnikov, saj računsko sodišče glede na svojo vlogo (revizorja in ne sodišča) nima učinkovitega pravnega naslova, s katerim bi samo zagotovilo poračun teh dajatev,« je končala Lovšetova.

Neskladno z zakonom

Opozicijski občinski svetniki so prepričani, da je takšno mnenje v nasprotju z zakonom o računskem sodišču. Ta namreč določa, da mora računsko sodišče v primeru kršitve zavezanca obvestiti državni zbor, ki mora začeti postopek razrešitve odgovorne osebe. V danem primeru so prepričani, da ni odgovorna oseba minister, temveč direktor Snage oziroma župan. O čemer so oba na mestnem svetu že večkrat opozorili.